Zbežala je sreda

Kam bi se skrila...kam bi šla.

Jutranja kava je bila zanič. Tudi barkafe ni več kar je bil.

Enako bi lahko rekla za nekega tipa, ki je moril s prvim jutranjim klicem.
Se stara? Bi rekla, ja. Že večkrat me je presenetil z neprijaznostjo.
Še dobro da je jutro in moja toleranca za take modele, še na zelo visokem podstavku.
Ampak naslednjič mu pa omenim. Da naj zoprnijo stresa po tistih, ki ga spravljajo ob živce.
Na meni se nihče prav dolgo ne prazni s svojimi bebavostmi.

Kakšna sreča...dan bom preživela zunaj.
Ja, res sreča.
Ob takem vremenu, je res neverjetna sreča - biti na cesti.

Enako je kot ob snegu. Ljudje pozabijo, kako se vozi.
Brezveze.
Pelješ se. Pozabiš nanje.
Premišljuješ.
Pa se začneš smejat...ko se pelješ mimo kraja, ki...Ne, ne bom danes o tem.
Enkrat spišem zgodbo.

In potem te vrže, kaj drugega.
Ma ne bom...

Dan je bil dolg...hrana normalna šele proti večeru...indijska. Lušno.
Prijatelj,ki bi bil spet rad več kot to.
Spet.
Ne gre mi.
Ne da se mi.
Spet.
Pa ne utruja, tudi nikoli ni. Le poskuša. Ne odneha.

Pa sem premišljevala...bi skočila malo in se poigrala?
Ne.
Ne morem. Trapa, ja.

Jutri grem na Gorenjsko.
Če bo vreme spodobno, vzamem še smuči in grem za nekaj ur smučat.
Proste ure. Šef ne upa ugovarjat.

In potem grem in kupim mami vijolice. Vse so ji pocrkale. Pa vem da bi rada nove.

Nočem več pisati.
Zakaj ne objaviš kake pesmi, me je danes nekdo vprašal.
Zato...ker nisem v obdobju za pesmi.

gazela se je prikazala
tam na bregu
levo desno pogleda
enga hudga krokodila zagleda

mmm...si misli
kakšen dober obed
krokodil bo padel še danes

...včasih je dobro bluzit...in se zraven še fajn nasmejat.
Dokler bo tako, sem živa.

Spotoma sem nekje prebrala, da je na današnji dan pred 11. leti javnost izvedela za Clintona in Monico.
Fafanje je spet postalo moderno...časopisi so ga bili polni.
Domače spalnice tudi?
Dvomim.

Grem si pripravit smuči.
Pripravi se tudi ti...zadovoljila te bo.