petek, 24. september 2010

Grbe brez zamaškov

Eno mišjo naprej
in
dve slonji nazaj
je srce
prestopilo
ravno
v trenutku,
ko je
skozi
žile
poletela
kamela.
Ta se je
med
krvavo
zapleteno
potjo
z grbo
zatikala
za
sladkorne šopke
in
poskakujočim
vitaminom
kradla
hormone.
Na žalost
se je nek
čudno
ošiljen
prijaznež
zapičil
v prvi
izvoz
pod
kožnato streho
in
neusmiljeno
posrkal
kamelo.
Ta se
tako
ni več
jezila
na grbo.
Vseeno pa
je morala
do frizerja,
da ji
je skril
sive lase,
ki
jih je
prislužila
grbasta
grba.
Prijazen
razčesevalec
ji je
priporočil
tudi
nov šampon
in ji
zaupno
namignil,
da na
razprodaji
lahko kupi
ubogljivo grbo
z vsemi
dodatki
po smešno
nizki
ceni.

Ubogljiva
ali neubogljiva,
si je
med čakanjem
na avtobus
mrmrala kamela
in prišla
do zaključka
da ji
kljub vsemu
neugnana
višinska pritiklina
odlično
masira hrbet
in uspešno
odganja mrčes
iz njene okolice
zato ji
ne bo
odrekla gostoljubja.

Mhm...obstajajo pametne kamele.

sreda, 22. september 2010

Kubirana čreva

Kozarci
zibajočih nesmislov
so si
utirali pot
med
prodano
množico lupin.
Njihova zloščena
abeceda
je pritegnila
odpadke
s sosednjih njiv
in jim
izbrala
smetarska oblačila.
Nekaj
trhlih vej je
zdolgočaseno
piskalo
žalostinko življenja
in se
obešalo po
zarjavelih žebljih.
Srepeči
nepridipravi
so poganjali
kolo nesreče
in
bio
piškote
spravljali
v obup.
Vojaška
disciplina
je
s klicaji
skušala
vsiliti
pošvedrana čustva.
Ni ji uspelo
saj je
travnik
še
pravočasno
zbežal
pred
podivjano
drhaljo.

Klobasa ne zna plavat

Podmazane krplje
si
izpljunil
med
ljudi.
Vzklikali so
ti z
žganjem
prepojene
krilatice
in se
tumpasto
ozirali
prek
svojih hrbtov.
Upali so
da jih
tam nekje
čaka
kupljen ogenj
pobegle ljubezni.
Težko
je sedla
na njihove
ukrivljene vratove
rajska podoba
pekla
ki se je
gostila
pri sosedih,
zato je
prelakirane pošasti
zajel
smrdeč bes.
Pridrvele
so pred
obličje vesolja
in zmagoslavno
poskakale
v straniščno školjko.

Ne boj se. Ko drek kali mir školjčne votline, vedno potegnem vodo.

torek, 21. september 2010

Mreža pušča

S prtom prekrit
sončni žarek
se je
odločil
usmeriti
svojo jezo
name.
Izbrana
tarča
se mu
je smejala
in si
nadela
sončna očala.
To stori
večkrat.
Ker ji je
všeč
da se
umakne
pred
divjanjem
pokritega
sitneža,
ki ima
zanjo
tople besede
le takrat,
ko mu
pomaga pri
izganjanju
mokrih
obljub.

Sejalec

Ne pozabi
podleči
strupu
mojih besed
in ne
drzni si
zavrniti
hudobe,
zrasle
iz tvojih
ust.
-
Vse kar
si
vtaknil
v srčne
poti,
bo
na pomlad
prebilo
plast
obubožane
zemlje
in
zažrlo
najin
svet.
-
Tako
prija
vedeti,
da semena
niso
ničvredna
in bo vse
česar
si se
dotaknil,
uspešno
vzgojilo
novo
zmago zla.

In ko bo
povorka
izgubljenih iluzij
glasno vzklikala
najini imeni,
bova srečna.

Dajva, veseliva se že danes!

ponedeljek, 20. september 2010

Preobuj dotike

Premajhna
brca
v dušo
je povzročila
izpad
ljubezni.
Ne krivi
srca
za to.
Nepravilna
obutev
je tista
ki ji
moraš,
posvetiti
sto zlogov
jeze
in
gojzarje
zamenjati
za copate.

sobota, 18. september 2010

Blato zmeraj trza

Srce se je
odločilo
za osvežujočo
blatno kopel.

Ponudba
je bila
pestra
in za
popolnega
nepoznavalca
silno mamljiva.
Blato
vseh možnih
oblik
in barv
je ponujalo
svoje
preverjene programe
in seveda upalo
na uspešno
sodelovanje.
Na srečo pa
je moje
srce
silno zoprna
stranka, ki
ji med drugim
ni vseeno
pod kakšnim
kotom
se vbrizgava blato
in kolikšen je
v njem procent
razdrobljenih
delcev
toplote.
Na razgovorih
z blatom
je
zato večkrat
prihajalo do
glasnega
neodobravanja,
kar je marsikateri
ponudnik
ocenil kot
neprimerno obnašanje
ponorelega srca.

Pritožbe
ki so jih
naslavljali name,
so naletele
na
gluha ušesa
in skomig
z rameni
jim je odgovarjal,
da srcu
ne moreš ukazovati
ker si
(nes)pametno
vedno izbere
kopel
po svojih
lastnih željah
in se
mnogokrat
da zapeljati
zgolj
trenutnemu navdihu,
ki ponavadi
upošteva le
(ne)razumsko
logiko drznosti
in mehkobo
pridrsanega blata.

A veš. Srečna sem. Ker imam srce.

petek, 17. september 2010

Adijo peška

Med čakanjem
na izbran okus
tvojih rok,
se je domača
marelica
odločila,
končati v mojih
ustih.
Z vodno
pomočjo
se je pražnje
oblekla
in ni
bilo druge
kot da sem
zagrizla
vanjo.
Pomanjkanje
smisla
za
lakoto,
je
privedlo do
čudovite
peške.
Ta je
ob pogledu name
v
razburjenosti
pozabila
na previdnost
in se
odkotalila
naravnost pred
velikansko rezilo.

Trda je bila
in upirala
se je,
ko je
nož
grabežljivo
iskal pot
v njeno
dušo.
Po nekaj
neuspešnih
trkih
mu je
postalo jasno,
da bi bilo
najbolje
skleniti
zavezništvo
s kladivom,
ki je
lačno
čakalo
na
nove udarce.
Z nožem sta se
zavrtela
in
ubogi
peški
v prvem
poskusu
razbila glavo.

Ob
proslavljanju zmage
sta me
skušala
prepričati,
da sta
v njej našla
dokaz motenj
tvojih
premočenih misli.
Branila sem te
točno tri sekunde
potem pa
podlegla
njunemu veselju.
Saj veš,
z nožem in kladivom
ni dobro jesti marelic.

sreda, 15. september 2010

Meso je vir energije

Sonce se je igralo. Zgodaj.
Cesta je bila mirna. Še nobenega divjaka. Všeč mi je to.
Čokolada za mehke noge. Žejna sem.

Všeč mi je glas z radia. Menda se rad vozi s kolesom.
Pošlješ mi v črke zavito strast. Vonj po tebi izbere napačno cesto. Smejem se uspešnosti tvojih besed.
Nehaj kaditi besno razlaga vžigalnik. Kavo bi.

Razmetanost mi je ljuba. Jezim se ob neuspešnem iskanju. Spet je nekdo pospravljal po svoje.
Ura potrebuje nove pospeške. Izbiram med preložiti ali zamuditi.
Velikanska kobilica skoči na polico. Zelena ji zelo paše. Lačna sem.

Poznam tvoje trkanje. Odneseš me na jeziku telesa. Tako si predstavljam pekel.
Žile izginjajo med valovi dotikov. Vegeti  ukradeva vse dodatke. Nenasitno meso sva.
Stene so odstopile od pogodbe. Huligana rušita ograje.

Potapljanje jezika na dah. Iščeš predajo. Ponujaš neomejen limit.
Lump si. Skriješ se vame. Ne daješ popustov.
Prebada me vesolje. Oblivaš me s čokolado. Razmršena golota divje ječi.

Priskakljala je sirova štručka. Tekne. Tako kot ti.
V misli se priklati klobasa. Prekajena . Pobožaš me.
Prevrnjen čas je preteklost. Začetek gre v lov novega konca.

Všeč mi je. Da imaš rad meso začinjeno z mojim imenom.

ponedeljek, 13. september 2010

Za nič na svetu


Spet sem
našla
izgubljene spomine.
Treščili so
in me raznesli
v tisti čas
ko je trava
iskala radost
in je
vsak trenutek
našel
misel o tebi.

Čustva
čutijo
tisto
poblaznelo energijo
ki je
dirjala
med nama
ko sva
med
spletanjem črk
igrala
na violino dotikov
in si
domišljala
da pesem
sprejme
vse
najine sanje.

Naj ti namenim nasmeh ali naj nalomim spomine?
Saj veš kaj bom, ne?

Arsenal - Bolton

4 - 1
Koscielny
Chamakh
Song
Vela 

11.9.2010

Juhuhu.....zmaga še ena je tu!
Od vsega mi je najbolj všeč.... gledat njihovo veselje.
In drugačna obramba. Boljša.
Ok...Almunii se ne bi bilo treba tako jezit...je bil ko en klovn pri prejetem golu. Krivdo si pa lahko s tamalim kar zdelita.
Je pa obranil par dobrih poskusov...ni tako zanič...ni, no.
Fabregas in Aršavin....mojstra podaj za gole.
Koscienly in Chamakh....nakup se je izplačal.
....je treba zapravljat na noro? neeeeeeeeeeeeeeeeee!

In tako je padel 1000. gol pod vodstvom Wengerja. Song...z novo barvo las. Jaoooo....ampak ok...če to pomeni...gol na vsaki tekmi...potem naj paradira z njo.
Vela je samo še potrdil.....goli so. In bodo? Seveda.

Juhuhuuu.....pomlad je tu!

Čist v precepu

...ker res ne vem zdajle...
al je bolj zakon modri dirkač



al sta to pončo pa toro




To dilemo, porojeno pred nekaj sekundami, moram deliti z vami. Res, moram.
Razrešena mora biti še danes! Mora!

A lahko samo še pesem v nastajanju dodam, da boste vedeli kaj mi še zaposluje dan? Bo ful prelepa, res!

Jaz sem grdoba
ti si moj greh
pejva se žogat
metat po tleh.
...no, to je začetek. lep je. zelo zelo lep. ne. prekrasen je, anede? bom pa še nadgradila, o ja.
matr no...res mi je všeč. grem naprej pisat.

sreda, 08. september 2010

Nihče

 ***
Medeno slapovje rišeš.
Tipaš med
zaspalimi čustvi
in iščeš
dovolj velik prostor
da odložiš
praznoto svojih besed.

Smejem se ti.
En navaden pezdetek si.

Medvedi

Tako prekleto premalo prostora imajo.
In vse je golo.
Veliki rjavko...je spal v svojem brlogu. Jaz na njegovem mestu bi tudi.
To je vse kar ima. Štiri debla. In polno betona. In težake, ki ga gledajo, dan na dan. A je potem kaj čudno, da se niti zame ni zmenil?

Tale črni gospod je bil bolj priljuden. Morda je že odspal svoje za tisti dan.
Ampak....njegovo domovanje je še manjše. Težko dojemljivo, res.
Ljubljanski medvedi so kralji proti tem.
Jedel je korenje. In imel zares premalo prostora.
Upam, da se tudi njim obetajo boljši časi.

Še eno žalostno medvedje domovanje.
No, tukej pa ni nikogar...sva se strinjala.
Leejgaaa....
Medved je samo za naju prilezel ven. Juhuhuuu...
...ok, je tudi zelo hitro odšel nazaj, ko naju je zagledal...
Ne....nimajo primernega doma. So se mi zasmilili.
Preveč medvedjih dokumentarcev sem gledala.

tale ljubljanski medved, uživa neprimerno bolj

torek, 07. september 2010

Vroče kaplje

Dež si izmišlja novo zgodbo.
Leteče kaplje nosijo sonce. Ne jemljem jim besede.
Živa mora so vozeči cagavci. Nič jim nisi podoben.

Ujameš me na rdeči. Lučka za bencin sveti.
Navihano se nasmehnem brisalcem. Zardim ob pogledu nate.
Predrzen si. Jezikaš. Všeč mi je.

Gretju se je odtrgalo.Adijo pamet.
Mokra sem. Dežnik je spet nekje obtičal. Čas bo, da mu pošljem zahvalo.

Prideš. Si rekel. Kadarkoli bom mokra.
In prihajaš. Lizat kaplje. In nočeš da jih zmanjka.

Pekel in strela. Vroča mokrota.
Soba, ti in fuk. Hočem še.

Preigravanje.
Všeč so mi remiji s tabo. Nosijo zmago. Obema.

nedelja, 05. september 2010

Pravijo

...in mi iz dneva v dan dokazujejo...da sem njihov daljni prednik.
Meni pa ni do tega, da bi bil. Kaj naj storim? Sploh lahko še kaj storim?
Moje obnašanje je  popolnoma drugačno od teh opic, ki same sebi pravijo človek. A razumete?!?

 *malo pred poletom peške*

Joj...tale mladiček jih pa ima za ušesi...čist zares.
Pred vhodom v notranji del njihovih domov...je bila napeta vrv...ki je sporočala....ne hodite notri.
Ne znava brat vrvi...kaj čmo. In sva šla notri. 
No, jaz sem oklevala. Pametna punca!
Tale mladiček je namreč " malo bolj nepismenemu" sopotniku...vrgel peško.
Če klikneš na fotko...to peško komot vidiš.

Jaz sem se tolk smejala....bolj na skrivaj, no.
...še "nepismenemu" šimpanzku je jasno....da vrv pred njihovim domovanjem pomeni...ne hod not. a ne...pametnim človečkom moraš posebej napisati...da razumejo. no, če razumejo.

Oskrbnik je potem povedal, da je zaprt dostop v notranji del zato...ker imajo mladičke...in da ti potrebujejo mir. In je potem raje zaprl vrata....
...da še katerega podobnega radovedneža, ne premami ljubkost njegovih prednikov.

petek, 03. september 2010

Skutne rezine in bajadere

...saj se mi ne da kaj preveč pisat...nisem taprave volje...
...po drugi strani pa lahko brezbrižno rečem...življenje gre dalje...včeraj je mimo...danes je fajn...jutri bo super.
Ne...saj ni tako enostavno. Ne vedno.

Delala sem svaljke zadnjič...če ni potrebe po kompliciranju...ne kompliciram.
...masa iz vrečke hit mix...pa voda...okus je popolnoma enak kot če bi delala po dolgem receptu....ma ne, bi zagotovo bili zaničnejši...

Ko mi je padel sladkor...sem pa začela s pacanjem...dveh stvari naenkrat...ko ta velika slaščičarka, ki že najmanj 20 let, vsak dan peče umetnije


...najprej skutne rezine...po mal drugačnem receptu... pri prejšnjem, sem spodnji del peciva delala tako...da je bilo treba testo valjat...tokrat pa samo strest v pekač...dat pečt za pet minut
...medtem zmešat tasrednjo plast
...jo polit čez prvo...in dat pečt še za 25minut
...ko se peče pa je čas za
pozno večerjo...
....mešanje zadnje plasti za rezine
...začetek priprav za bajadere
...sam cuker....mmmm
...druga plast bajader

...tretja in končna plast skutnih rezin

.....in konec obeh...malo pred polnočjo.
Premaknila sem ju v hladilnik.

In vse je šlo. Al bo za nekaj časa zadostovalo....
No...do nedelje mogoče.