petek, 31. avgust 2012

Smejem se


...razgretemu zraku
in strašni podobi
ki je dobila čas
za sprehod v
vročo notranjost.
Menda si je
zelena oaza
tiho pokrila oči
da ne bi motila
razgrajanja.
Ampak jaz sem jo 
vseeno slišala
kako je navihano
šepetala vetru
željo
da ji še 
in spet
popestriva dan.

 ...ko se
zamegljen
človeški um dere
denar lahko kupi vse,
jaz pravim, NE!
Med policami
in tedenskimi popusti,
v bankah
in dnevnih sejah ritoliznih hinavcev,
se spontanosti
ne dobi.
Ker si jo lahko
na lastno odgovornost,
le vsak sam kroji.

Fotka ni moja,avtor pa.
Smejem se, oJA!


nedelja, 26. avgust 2012

Moja nedelja

dobro jutro
 navihano sladko
se v kotlu kuha
-
slina beži ker
še bi še več
razbitih oblakov
jezika norega
drznih korakov
-
približaš se še
ker nisi reva
drkaš me s prsti 
fukaš z jezikom
prekleto dobro
slediš mojim
glasnim premikom
-
meša se mi
sneži in se bliska
veselim se neznansko
še kurca obiska
-
priznam
smejem se 
in si mislim
 še bolj naj
 norija svetovna
pizdarije uganja
priznam
da men se gladko jebe
za  vsa zblojena
politična sranja.



petek, 24. avgust 2012

Nekje

Kjer je za oba enako novo.
Igra zabavna. A ni lahko, če eden bolj kot drugi, bezlja vsepovsod.
Pa...se najde.
.....jebela da se smejem, ko te zagledam. grem stavit, da veš kaj se mi plete v glavi. to je dobro. 
- Saj bi rekel, da...
- Sem zmešana ker te v tej vročini zvlečem sem?
- Nekje v senci ležat, bi se bolj prileglo.
...oja, se strinjam. 
- Tisti, ki jo prvi poišče, ima možnost drugemu....khmm, kaj? Dat enga lupčka kamor želi?
...da sem zvita? ne, le nihče ne bo na zgubi. da napeljujem? oja, pa še sram me ni.če si me prebral? jasno.

Sence je seveda dovolj. Vsepovsod so drevesa. Vidiva jih oba. Veva oba. Da nama je. Do sence?
.......naslonim se na drevo. kdo komu poljub, postane vseeno.odpenjaš gumbe na obleki in mi ližeš vrat. zastokam, ko na koži  začutim tvojo roko. všeč mi je.še bi. še bolj. povsod.
jezik na bradavički mi za hip vzame sapo. veš da mi paše, blazno.
še bolj nori so tvoji prsti. pizda....kako mi je vroče. in čutim...
- Prekleto bi...
- Mmm...si pa...
....ja, sem. vem. ti tudi. pred. bi. še? zdaj? ja.
- Popolnoma mokra? Se čudiš? Če pa vem...
- Bi rada...
- Bi ti?
...paše slišat, ja. da hočeš. vem, da hočeš. ker...
- Noro...
- Še bolj...
....čutiš? čutim? točka preloma. 
kam? besede so izginile. še senca se je smejala. zadovoljena.

Priznam, seveda. Potem, sem zaspala ko top.

ponedeljek, 20. avgust 2012

K***


 Ko najbolj boli
v pest stisnem dlani.
V solzah
ki jim konca ni
zaprem utrujene oči.

 Pozaba krila je dobila.
Žalost  jutro umorila.

A veter z gore
premaga vse
-
smeha natrosi
solze požre.

Otožnost


Sprhneli so žarki
bobnov, činel,
njih moč se je zvezdnata,
spremenila v pepel.

Klavirja so tipke
v jutru obstale,
grenko so misel
nadme poslale.

Prebuja otožje
me violine,
a lok ne izvabi
nekdanje miline.

Tiho, najtišje
vabijo strune,
a ne ponesejo
več me do lune.

V megli pohaja
orkestra tihota,
naju pa ziblje
peklenska samota

nedelja, 19. avgust 2012

Žep

V pogubi pleše ulica modrosti,
navihanost si je izbrala temo.
Lahkotno stopa žalost osvojena,
nemir umira brez razgleda.
Pripenja trnje si,
razbija,
kljuje.
Podoba bolečine.
Vsak dan je.
Huje.

sobota, 18. avgust 2012

?

Noč hiti čez divje breze,
 sope pod težo neizrečenih besed.
Prašna luna
vse bolj trmasto,
išče resnico

Jo bo našla,
v predverju jutra?

 

petek, 17. avgust 2012

+* Srečnica *+

Jutra so tista
ko koža drhti,
najin se svet
počasneje vrti.
Spancu izmakneš
sanje brez rim,
rad me poslušaš
ko zate norim.
Na vratu začutim
lahen dotik,
s poljubi potuješ
me mamiš v premik.
Par ki te vabi
se v rokah zgubi,
dotikov si tvojih
šešeše želi.
Prsti si nežno
vrhove lastijo,
dihi te moji
dalje podijo.
Jezik nemirno
ceste si riše,
dviga telo
se vse više
in više.
Iščeš skrivnosti
ko ješ čokolado,
utripi me nori
pehajo v naslado.
Jutro se vse
hitreje premika,
divje me pelješ
do zadnjega krika.

Pogled z roba. Luštno je. Pomežik.

četrtek, 16. avgust 2012

=* Srečnež *=

Ko te približam
in dlan te objame,
mehka te sila
vsega prevzame.
Jezik mi šviga
prsti igrajo,
slišim potiho
tvojo predajo.
Urno zapeljem
se tja do dvojine,
stiski te plahi
neso v višine.
Globlje, hitreje,
slišim že krike,
čutim v ustih
divje premike.
Prve so kaplje
napoved nebes,
vedno me zvabiš
na vražji ta ples.

Najljubši dan v tednu. Še vedno. Pomežik.

sreda, 15. avgust 2012

V neznano


letijo pogumne zablode
-
pod njimi 
se reke spreminjajo v kamenje.

Na zloščenem parketu vseenosti
si iskanja trgajo svetlobo
in upajo
-
da bo mraz prinesel
kačjo slino.

Sedla bom na vrh izbire
-
prerešetala lagodnost brzenja
še preden se bo nebo
razlomilo 
-
na dvoje.


nedelja, 12. avgust 2012

Oslice

So v večini.
Ampak te, 
se niti slučajno ne blamirajo z nerazumevanjem rekov in pregovorov, o oslih.



sobota, 11. avgust 2012

Nikdar opran

Skelet srca
pijano drgne
-
na kožo lepi
koščke bede
-
pred gosto senco
ostudni kriki
-
razgrinjajo
razmazane besede
-
Opravljive
človeške zgube
-
sluge svojih
smrdljivih iskanj
-
v gnojni mlaki
divje perejo
-
svoj ubog
lažniv vsakdan.

četrtek, 9. avgust 2012

Ž

Čez rešetke sreče
si nataknil vrv.
Z žeblji prebodel
radovedno meso.
Pobegnili so 
vzdihi sonca
in mrak 
si je prisvojil
toploto.
Olesenele so 
poti 
in
leden veter
razbija po vratih.

Krohot bolečine 
je presegel zvočni zid.

sreda, 8. avgust 2012

Zdrs


Travnik zaman
išče veselje
-
gozd je izgubil
vetra norenje.
 
Sonce oblakom
nič več ne mežika
-
budna se žalost
k zvezdam pomika.

Smeha črepinje
režejo krila 
-
dušo je sanjam
senca razbila.
 
 Lomeča razpotja
krvavo žarijo.
-
razparani utripi
srečo topijo.

Reka razklana
glasno ječi
-
srce na smetišču
ljubezni hromi.
 

nedelja, 5. avgust 2012

Se ve

Ne bom puhlic stresala o lepotah.
Ker se tako ali tako ve, da sem zaljubljena v te konce in bo šotor del dopusta preživel
lepo postavljen nekje blizu.

Vroče.
Voda noro krasna.
Smeh. Lumparija.

Pa ja....dejte ne nort po cestah. Škoda je, če/ko/da se lepi dnevi končajo v zveriženi
pločevini.
Pazte nase in na druge.


sobota, 4. avgust 2012

Čip


Na žar želja so priletele izbire. Smejale so se. Se ponujale.
Podlegaš pritisku, čeprav znaš izgubljati zavest? Ne nori, tista senca je narisana.

Cesta v nebesa. Oznake na njej, so ti podobne.
Hitro se spackajo. Izbris poživlja pot.

Pridiga, vredna greha? Upanje si nalaga težko delo.
V mukah umira svoboda. Bedaki vriskajo.

Premagovanja so zlasana. Tišini se je utrgalo.
Sonce razlašča pekel za dva. In? Jebe se mi.


četrtek, 2. avgust 2012

Divje

Pomečkan žarek sonca
si je pripravljal večerjo.
Skakajoči olupki krompirja
so smehljaje padali v smeti.
Sir je sramežljivo
spreminjal barvo
in navihana solata
je nestrpno
pogledovala na uro.
Misli so ji uhajale
na divjo zabavo
ki jo je
prekinila
zapeljiva reka.
Megla je utapljala
žalost
in
zaspanemu
dežju štela prebliske.
Veter
si je prisvojil
ceste
in času
podaril
poredne kazalce.
Na desnem bregu Drave
je jutro
popilo prvo kavo
in
sončni žarek
zapeljalo
v tvoj dan.

Greh bi bil, če tega ne bi videla

sreda, 1. avgust 2012

Srči

S teranom
prelita
z jezikom
umita
bradavička
se je
igrala
plesala
in
dala
vetra
tvojemu
biku
in niti
slučajno
nikoli
razmišljala
o umiku
ker
ji
paše
ta tvoj
trik
ki se
podpiše
z imenom
divji lizajoč dotik
Res
fajn je
da me
čaka
od zore
do mraka.
A
kaj
potem
ko sonce
pade
in zvezde
zavijejo
na nebo?
Ja kaj
tiho sedim
zamaknjeno
v ekran strmim
hmmm
boš dal
al ne
iz mene
vre
oja
odgovor se
pozna
vsaj 3x
če nočeš
da znorim
in te v
žlici
vode
utopim.

eeej
zajebavam
to je šala
saj veš
da
o golih
sem pisala.
moj ljubi
arsenal
igra
a veš
vroča
mlada
kri
iz njih
puhti
in polej
se meni meša
in hočem
da me
čist prec
in takoj
odpelješ
v fukaška
nebesa
Je pa fajn
ker
tič in muca
poraza ne poznata
In se
za njune vragolije
odpirajo 
vsa 
peklenska vrata.
dokler bo
še vetra kej
se ti na moč luštno mej...

Sej res...dej povej...kako si kej?