nedelja, 27. februar 2011

Dež



Je lep.
In nič mu ne manjka.
Rad se sanka.
In poje o krvavicah.
Pred odhodom v šolo, pa vedno uporabi kremo. 
Da kaplje ne razpokajo.

1 - 2

Finale CC

.............
......................
..................................
.........................................
...................................................
...........................................................
.........................................................................

sreda, 23. februar 2011

Smučkanje


...včasih vskoči kaj nenapovedano....in je luštno
..rit me boli zaradi enega grdega padca

torek, 22. februar 2011

Razlog, ki ga ni

Pihnem 
med zvezde
razbeljen
poljub
-
pripravim
za sonce
skledo
obljub.

Vetru
poklonim
zimske sledi
-
luni izmaknem
norejše noči.

In nič
mi ne moreš
ko takole
ga sviram
-
lumparijam
na široko
vrata odpiram.

Lahko mi le rečeš
bil je že čas,
stopit na polno,
do konca dat gas.

Kres naj bo!

Pesem
o konju
in prijateljih
si je med
počitkom
poiskala
grmovje.
Zavihala si je
hlačnice
in populila
kocine
da ne bi
motile
zimske
pravljice.
Na zapestje
leve kitice
si je gizdavo
ovesila
prepoten šal
in  rimam na desni
pokazala sredinec.
Te so se razjezile
in v znak
strmega
protesta
svileno ruto
preluknjale z ušesi.
 Tako ovešena
besedna veriga
je
ponujala
grozljiv pogled
in vsega hudega
vajenemu grmovju
ni preostalo
drugega
kot da se
predela v butare
in
skuri
packarijo.

nedelja, 20. februar 2011

Leyton Orient - Arsenal

 FA Pokal
1 - 1
Rosicky

Ma ja...treba je bilo tega, ja.
Ker urnik še ni popolnoma zafilan...in tamali radi igrajo nogomet.
...in obožujem gole ob koncu tekme, res

Ne da se mi, prav ne da se mi pisat!
...in Leyton si zasluži moje čestitke

prekleto

Krempljev ne dam!

Zasnežena cesta  neuspešno klicari vročo sapo zimske službe.
Mogoče ne ve, da ta ponoči spi?
Vedno! Povsod? Ne. Le tu. Vedno!

Zebe drevesa in luči v predorih premraženo utripajo. Satelitom prija počitek.
Črna koža izgubljenih resnic si žvižga postano melodijo.
Zaradi tebe, naj razbijam čaše? Ne, preprosteje zanje je, da sem štor. Bolje to, kot štorovka!

Smejejo se snežinke, obute v igrivo umiranje. Razkorak med včeraj in danes se manjša.
Kitari se zahoče žalostinke. Ne utečem ji.
Upognjen hrbet? Pozabi!

Izmučena sladka čokolada diši po korupciji. Pa kaj!
Naznanim jo naj? Si nor? Nikoli!

Pogoltni vsak drek, je tvoj dodatek k prehrani. Ne upiraš se, žreš ga dnevno. Osel!
Oslice oslijo, osli oslajo? Koga briga!
Večglasno riganje pomirja?
Da, tebe!

Lomi počasi. Kupi dolge lase za ometanje pajčevin.
Skrijem se med razvajene dotike. Ni me, slišiš?

Tole ti dam. Da boš lažje razbil stene mojega srca.
Mene? Mene ne boš!

četrtek, 17. februar 2011

Nič lažjega


Potrkaj v
ugaslo
dlan,
prezrači
poškropljen
pogled
in
sivini
zradiraj
barvo.

意味がない (Imi ga nai) (Ni pojma)

火を付けた。
熱かった!
二人が寝てしまった。
二人!
本当?
はい!
寝るなよ!
二人が目覚めてる?
手に入れる! 
朝の贈り物!
露の空?
大声を出す!
ぱくぱく!
朝ごはんが泣いて!
梅の種!
嫉妬香り!
調子が下手!
本当?
はい!
寝坊の二人起きなさい!


Hi wo tsuketa. 
Atsukatta!
Futari ga neteshimata.
Futari!
Hontou?
Hai!
Neruna yo!
Futari ga mezameteru?
Te ni ireru!
Asa no okurimono!
Kiri no sora?
Oogoe wo dasu!
Pakupaku!
Asagohan ga naite!
Ume no tane!
Shitto kaori!
Chyoushi ga heta!
Hontou?
Hai!
Nebou no futari okinasai!


Tako zveni v japonščini  moj zapis s katerim se je - pravi da  pozabaval - Konec despotizmu
...če te še enkrat "slišim", da zabavanje v japonščini ni nič posebnega, jih boš fasal. koliko Slovencev se pa lahko hvali s tem? slovensko skup besede nametat, je enostavno. meni gre to odlično, ne?

Smejal bi se, ko bi me slišal pri branju. 
Hai!- ušesu domač, jasno - in Pakupaku! sta mi najbolj sedla. 
...res upam, da sosedov ob mojem  japonskem nastopanju še ni bilo doma. že zaradi včerajšnje tekme in mojih krikov sredi noči, se jim bom kak teden spretno izogibala.

Zato
どうも有り難う御座います どうもありがとうございます
....upam, da pomeni kar naj bi pomenilo.

....in mogoče ti bo zanimivo. kje vse se pojavi nish. blazno, vsepovsod vtika svoj nos a? in cena za posebne primerke je lahko enaka vrednosti avta ali hiše.
Nishikigoi(Koi) - Japonski krap


Nishikigoi(Koi) - Japonski krap
"Na Japonskem je koi krap simbol moči, moškosti, sreče in
prosperitete. Znan je tudi kot »bojevniška riba«. Vsako leto na
Japonskem 5.maja koi-nobori (zastave v obliki koi krapov)
krasijo stebre zaradi t.i. »Dneva fantov«. Koi-nobori
simbolizirajo upanje staršev, da bodo njihovi sinovi močni in
hrabri kot koi krapi. Koi krap je eden od simbolov Japonske
umetnosti, ter odraz vzhodnjaške filozofije življenja; predanost
in doslednost delu."

Hvala!
....za vsak slučaj, če sem ga zgoraj posvirala


sreda, 16. februar 2011

2 - 1



Jaaaaaaaaaaaaaaaaa

torek, 15. februar 2011

Ujet

v
logično
bolečino
napihovanja
-
si
mali
tič
izmišljuje
izgovore
-
zakaj
bi moral
ravno on
-
postati
pospeševalec
na zavodu
za srčne utripe.
-
Če se
mu
zadrga 
postavlja
po robu
-
se jezno
zaganja
vanjo
-
in krvi
ki mu leno
teče po
malem
nesrečnežu 
-
grozi
z odvzemom
licence.
-
Žile 
razkačene
stopajo
iz svojih 
običajnih poti
-
premetavajo
in prerivajo
se male
repate
duše
ki iščejo 
-
izstopno postajo.
-
Ko se 
srotek mali
osvobodi
zadrgnjenega
jarma
-
se
njegova
logika
neha.
-
Dobro je vse
kar
razširi noge
in mu
-
vreščeče
reče
hvala.

Veliki takega kravala ne počno. Njim se zadrga odpira sama.

ponedeljek, 14. februar 2011

100 let Hajduka

Prvaki šestih držav in šestih režimov
Tekst: Boris Dežulović

Legenda pravi, da so lepe češke panenke padale kot pokošene, ko so splitski študentje vzeli kitaro v roke in za svojo mizo v slavni, najstarejši praški pivnici U Fleku zaigrali venček serenad. Legenda tudi pravi, da je to trajalo, vse dokler niso nekega dne pred stotimi leti v pivnico planili glasni, visoki, postavni mladeniči, zaradi katerih so lepe češke panenke v hipu pozabile na Splitčane s kitaro.
"Kdo so pa tile?" so zbegano vprašali splitski študenti.
"Kaj ne veste?!" je odgovorila natakarica, ne da bi odvrnila pogled od mladih, lepih Čehov. "To so nogometaši Sparte in Slavije!"

Slavna legenda se konča tako, da so se štirje mladi splitski intelektualci - ki so užaljeno gledali, kako so lepe češke panenke padale kot pokošene, ko so se pojavile zvezde te smešne nove igre, ki je prišla iz Anglije in obnorela monarhijo - odločili v Splitu ustanoviti prav tak nogometni klub. Nekega dne se bodo vrnili v Prago, premagali slavno Sparto in vstopili v Flekovo pivnico, češki zapeljivci pa bodo spraševali natakarico: "Kdo so pa zdaj tile?!"
Tako gre romantična splitska legenda, kot jo je v svojem kultnem Velom mistu opisal prav tako legendarni Miljenko Smoje. Priče so že davno mrtve, pivnica U Fleku pa je, tako zadnjih sto let kot štiri stoletja poprej, še vedno na istem mestu, na Kremencovi 11, v njej pa spominska plošča, na kateri piše, da je "zde byl v roce 1911. založen chorvatský fotbalový klub Hajduk Split".

Kraljeva njiva

Vse drugo je zgodovina: štirje splitski študenti, zdaj že inženirji, so iz Prage prinesli pravila te igre in prvo, pravo usnjeno žogo. Napisali so statut kluba in vložili zahtevek za registracijo društva pri cesarskem namestništvu v Zadru, ki je z odločbo 13. februarja 1911 pod številko VIII-534 odobrilo pravila novega društva, kar se šteje za uradni dan ustanovitve Hrvaškega nogometnega kluba Hajduk.

Z beneško pretkano obrazložitvijo, da "lahko vojaki, ki igrajo nogomet, pretečejo veliko več v popolni bojni opremi", so ustanovitelji Hajduka pri cesarjevem in kraljevem glavarstvu zaprosili za dovoljenje, da bi na ledini, imenovani Kraljeva njiva, vadbišču avstro-ogrske vojske, uredili prvo nogometno igrišče: pozneje bo to postal Stari plac, legendarni Hajdukov stadion pri Plinarni, in prav na tem igrišču bodo pozimi 1911 osupli meščani gledali splitske postopače, kako tekajo za usnjeno žogo iz Prage, in z njimi še do včeraj normalnega, uglednega inženirja Fabjana Kaliterno, enega od štirih študentov z začetka zgodbe, ter se spraševali, kakšna nova modna traparija je to.

Sto let kasneje se Split pripravlja na proslavo Hajdukovega veličastnega rojstnega dne. Klubski upravi in mestnim oblastem se pletejo po glavi raznorazne pompozne neumnosti, plačali bodo ogromno denarja, da bi jubilej na Poljudu ozaljšal nemara najboljši fotbalový klub vseh časov, Messijeva Barcelona, tam bo vsega, od fešte do koncertov, spektaklov in ognjemetov, vse pa zato, ker niso sprejeli mojega predloga proslave Hajdukove stoletnice.

Če mene vprašate, bi v nedeljo, 13. februarja, štirje splitski študentje sedli na praški metro na liniji B, izstopili na postaji Narodni Trida in se sprehodili po Kremencovi do številke 11, kjer zadnjih sto let, kot že štiri stoletja poprej, stoji slavna pivnica U Fleku. Tam bi - vsaj tako sem si to zamislil - iz nahrbtnika potegnili pravo, usnjeno žogo in jo postavili na staro leseno točilno mizo, pojasnili bi lepi češki natakarici, da jo, kot se spodobi, vračajo tja, od koder so jo pred stotimi leti prinesli.

Split je v stotih letih, bi pojasnili študentje, s to žogo doživel marsikaj, od prvih strogih pogledov avstrijskih žandarjev in posmihanja mestne gospode: prvo tekmo, z italijanskim Calciom, in zmago z 9:0, pa prvo mednarodno tekmo, zmago proti Olympiquu iz Marseilla s 3:2 v daljni Afriki, ko se je na sprejemu igralcev prvič zbral ves Split, nato leto 1924, ko je kompleten Hajduk, vseh deset igralcev razen vratarja, Italijana Gazzarija, kot reprezentanca Kraljevine Jugoslavije igral proti Češkoslovaški, pa prvi naslov prvaka leta 1927, pa Kragićevih sedem golov za zmago proti HAŠK-u s 7:1, pa tistih 14:0 proti ljubljanski Iliriji leta 1931, vse do danes največjo zmago v zgodovini, pa Hajdukovo zavrnitev nastopanja v italijanski ligi pod italijansko okupacijo, pa legendarno tekmo v Bariju leta 1944 proti selekciji britanske vojske, najbolj obiskan športni dogodek med drugo svetovno vojno, pa red Charlesa de Gaulla, ko je bil na turneji v Libanonu leta 1945 razglašen za "častno ekipo svobodne Francije", pa pogumno zavrnitev statusa jugoslovanskega vojaškega kluba po vojni, pa leto 1950, Bearo in Vukasa ter naslov brez poraza, in tisti ukradeni naslov tri leta pozneje, ko je moral Hajduk po posredovanju z depešo iz Beograda, Juanu Peronu na ljubo, ostati na turneji v Argentini, prvenstvo pa so odigrali mladinci, tako da po vrnitvi ni zadoščala niti zmaga s 4:1 proti Zvezdi na Marakani, pa životarjenje na dnu v šestdesetih, pa afero Planinić in lažirane tekme v mrzličnem reševanju pred izpadom iz lige,
pa tisto sijajno Ivićevo generacijo, največjo v zgodovini,Mešković-Džoni-Rožić-Peruzović
-Holcer-Buljan-Žungul-Mužinić-Oblak-Jerk
ović-Šurjak, štiri naslove prvakov Jugoslavije in pet pokalov zapored, pa 6:1 proti Partizanu v Beogradu in naslov, ki jim ga je tistega 1976. v Ljubljani ukradel Maksimović, pa 4:1 proti Saint Etiennu v Splitu in 1:5 po podaljšku na povratni tekmi, pa 2:0 proti PSV-ju in 0:3 na povratni tekmi, pa slovo od Starega placa in prvo tekmo na novem stadionu, petdeset tisoč ljudi in 1:0 proti Trabzonspori, pa epsko bitko proti Keeganovemu HSV-ju, pa 6:0 proti Manchester Unitedu, največji Unitedov poraz v moderni zgodovini, pa solzivec proti Olympiquu, zaklanega petelina proti Tottenhamu, zažgano jugoslovansko zastavo proti Partizanu, zadnji Titov pokal leta 1991, finale proti Zvezdi, slutnjo vojne in Bokšićev gol proti prvakom Evrope, prvi naslov prvaka Hrvaške leta 1992 in četrtfinale lige prvakov leta 1995.

Vračamo vam žogo

Bili so srečni in žalostni trenutki, bile so lepe in grde stvari, ta nesrečna žoga je doživela marsikaj, odkar so jo splitski študentje prinesli iz Prage in odkar jo je Šime Raunig 11. junija 1911 s kolenom poslal mimo vratarja Calcia za prvi gol v Hajdukovi zgodovini, sedemstodevetindvajsetkrat je to nesrečno žogo Franc Matošić spravil v nasprotnikovo mrežo, z njo se je poigraval veliki Bernard Vukas, z volejem iz mrtvega kota jo je Božo Broketa spravil v mrežo za Zvezdinim vratarjem v devetdeseti minuti tiste legendarne, odločilne tekme leta 1950, na kateri je bila ustanovljena Torcida, Jurica Jerković jo je Žungulu podal kot vodeni projektil, Rizah Mešković pa jo je ujel z roko, medtem ko se je Tomislav Ivić z obema prijemal za glavo, še dandanes se ne ve, kako se je izmuznila med stativo in Luko Peruzovićem na Highburyju leta 1978, Boro Primorac jo je leta 1980 z vso močjo ustrelil iz enajstmetrovke za prvi gol na Poljudu, mlademu Praliji je ušla med nogami proti Valencii, Tomi Ivkoviću, ki mu ni mogel dati gola niti Maradona iz enajstmetrovke, jo je Baka Slišković zabil iz kota, zabil pa jo je tudi Spartinemu vratarju Olejaru v 119. minuti četrtrfinala za pokal UEFA, poševno z leve strani, za morda najbolj slaven Hajdukov gol in dokončno maščevanje Spartinim nogometašem za vse tiste lepe češke panenke U Fleku, da bi se lahko postavni Splitčani sedemdeset let pozneje ustavili na pivu pred polfinalom pokala UEFA, češki zapeljivci pa spraševali natakarico: "Kdo so pa zdaj tile?!"

Marsikaj, kot sem rekel, je doživela ta nesrečna usnjena žoga v zadnjih stotih letih, bili so srečni in žalostni trenutki, bile so lepe in grde stvari, sto let smo se družili z njo, šli skozi šest držav in šest režimov, bili smo prvaki Kraljevine Jugoslavije, Banovine Hrvaške, Ljudske republike Hrvaške, Federativne ljudske republike Jugoslavije, Socialistične federativne republike Jugoslavije in Republike Hrvaške, samo mi smo bili vedno isti, z istim imenom in isto žogo, z njo smo bili prvaki in poraženci, kradli smo in okradli so nas, smejali smo se in jokali, preklinjali, peli, se tepli in veselili, požigali, razbijali in slavili, se prepirali in ločevali, živeli in umirali, toda vse se mora enkrat končati, tako lepo kot grdo, in tako smo zdaj tu, v nedeljo, 13. februarja, U Fleku, dobrý den krásne češke panenke, vračamo vam žogo, ne potrebujemo je več.

Danes, sto let pozneje, je Hajduk provincialen klubčič, ki ilegalno sliši na ime slavnega splitskega kluba - mala, mračna mafijska filiala nogometno-politične mafije, pralnica denarja, ki ji vladajo pobesneli menedžerji, lastniki kafičev in stavnic ter nasilneži iz mestnih oblasti, nepismeni primitivni župan, ki se nosi, govori in vede kot Silvio Berlusconi po treh možganskih kapeh, in njegovi nečaki, botri in pajdaši iz nočnih klubov, pijana družba, ki se od samopostrežnega bifeja v Hajdukovem salonu še nikoli ni vrnila v častno ložo na drugi polčas.

Sto let kasneje je Hajduk le še obledela, porumenela fotografija iz nekih davnih, srečnejših časov, ko smo bili prvaki, žalostna družina mozoljavih mulcev, ki jim je najširši zamisljiv horizont ambicije menedžerjev rabljeni BMW, pogodba s kakšnim bolje stoječim korejskim klubom in poroka s zmagovalko televizijskega šova talentov.


Bilo je lepo, dokler je trajalo, sto let niti ni tako malo. Če pod vse skupaj potegnemo črto, je bila to lepa zgodba. Zdaj bi morali prekiniti tekmo, stoti rojstni dan je dobra priložnost, v prikladni stoti minuti spektakla proti Barceloni, saj bo tekma zaradi neredov na Torcidini tribuni podaljšana vsaj za petnajst minut, bo sodnik Messiju vzel žogo in s tremi kratkimi žvižgi zapiskal konec, splitske mažoretke pa bodo - vsaj tako sem si to zamislil - v častnem krogu ponesle žogo po poljudski lepotici in jo predale četverici študentov, v kratkem, ganljivem govoru se bo nekaj Hajdukovih veteranov poslovilo od nje, predsednik kluba bo s svečanim glasom na robu solz razglasil ukinitev kluba, spustila se bo Hajdukova zastava na južni tribuni, četverica študentov pa bo ob pesmi Torcide spravila žogo v nahrbtnik, sedla v avto in se odpravila v Prago.

Bili so srečni in žalostni trenutki, bile so lepe in grde stvari, bili smo prvaki in poraženci, kradli smo in okradli so nas, smejali smo se in jokali, preklinjali, peli, se tepli in veselili, požigali, razbijali in slavili, se prepirali in ločevali, živeli in umirali, toda vse se mora enkrat končati in tako smo zdaj tu, v nedeljo, 13. februarja, U Fleku, dobrý den krásne češke panenke, vračamo žogo, naročili bomo še eno pivo za slovo, hvala vam za vse.

Legenda pa, kot se za legende spodobi, se bo končala nekje pri četrtem pivu, ko bodo v Flekovo pivnico planili glasni, visoki, postavni mladeniči, zaradi katerih bodo lepe češke panenke v hipu pozabile na Splitčane z nogometno žogo.
"Kdo so pa tile?" bodo zbegano vprašali splitski študentje.
"Kaj ne veste?!" bo odgovorila natakarica, ne da bi odvrnila pogled od mladih, lepih Čehov. "To so hokejisti Sparte in Slavije!"




nedelja, 13. februar 2011

Odtis

Je prezlagan
da bi mu 
postlala
mehko
-
in se z njim
spečala
le zato
-
da se bo
videlo
kako
zelo
mi je mar
zate
-
Saj veš
da bi 
lagala
-
Nikdar
ne bi
hotela
biti
tvoja mala
-
dnevno 
kimava
budala
-
Ponudi
besede
tistim
slinastim
bedam
ki umirajo
-
za
kričeče
pobarvane
puhlice
in se 
prodajajo
za zrno
abecedne
ljubezni
-
Da
-
tebi in njim
-
pohabljene 
stopinje
veliko pomenijo.
-
Meni nič. 
-
Si je to res tako težko zapomniti?

sobota, 05. februar 2011

4 - 4

* Walcott 1
* Djourou 3
* Van Persie 10
* Van Persie 26

* Barton (pen) 68
* Best 75
* Barton (pen) 83
* Tiote 87


Čista kraja.
Pokvarjena sodniška svinja.

Trn v peti

Te boli!
Ko si!
Z lažmi!
Brez moči!
Ah!
Da da!
Teci teci!
Stricu reci!
Jokaj!
Stokaj!
Nish ima!
Obiske!
Ti?
Hlače polne
driske!
Da da!
Ogabno smrdiš!
Da da!
V gnevu goriš!


Pa nish?
Diši!
Se smeji!
Ti fige moli!

sreda, 02. februar 2011

Ni pojma

Prižgal je ogenj.
Bil je vroč!
Zaspala sta.
Oba!
Res?
Da!
Nikarta!
Zbujena
Prejela bosta!
Dar jutra!
Rosno nebo
Zakričalo bo!
Ham!
Zajtrk
joče!
Peška
slivova!
Diši
zavist!
Kondicija
zeha!
Res?
Da!
Vstanita zaspanca!


torek, 01. februar 2011

Arsenal - Everton

2 - 1

Aršavin
Koscielny

Zmaga...velika ko Triglav.
Tekmo zame...komentiral


- Okej, zdej pa zares. Ljubitelji in poznavalci že veste, da se d grejšest nahaja pr emiratih.
tu ni zajebacije, je premjer scena.

                 ganers.............................vs...................................tofis


- referi je mejzn, k ne
Navodila so znana in jasna

Zdej je za nami četrt ure in ganerji sevede merkajo bol, oni majo radi bol.
Čeprav rdečkarji, majo radi tut rumeno, zato je ...
04.32 vilšer mal porumenel - buked, k ne

in glih zdej
15. 47 je ključavničar, faber, k ne, z 12 m falu tak zicer, da nish ne bo mogla en teden tipkat
21.12 volkot gud čens, mislim zicer, 7 m, ej, ampak havard gud sejv, k ne
nekdo bo nagarban, se men vidi
23.54 goooooooooooooooooooooooooooaaaaaaaaaaaaaaaaal
tofis...............................saha...........vat a goal.no čens for ščesni
Sevede je treba povedat, da je bil ofsajd, k ne
referi mejzn se je posvetoval s stranskim otrokom in ta je reku, ne ne, sm jaz vidu
aha, pol ok
čak, da te dobi nish v roke, jih boš vidu, slišal nit ne, ker bojo uha žarela
31.50 košelni gol, sam mu niso povedl, da mora žogo not spravt, ne on it not
fante se uči
34.38 če bi bil kak, ki zna štopat žogo, bi bil zicer, tko pa ... ključavničar pač
še en noht manj, do konca pa še kar nekaj, trda bo ..........
jooooooooooooooooooj
36.18 persi, 6 m sam pred havardom, valda mim, nohtov počas zmankuje
44.26 rožički faul v napadu, buked k ne
vsaj u bukedanju vodjo, to je tud neki
mejzn je mal pohitel, kaj pa če, ko ga zebe.....pač haf tajm
ganers nul - tofis one yo yo, mal golfivo yo
- zdej so sevede na vrsti kozje molitvice, kukr zmirn, k ne
kdo si upa bit v vengerjevi koži.....no, sej tut on kmau ne bo, z gajžlo mu jo bo odrla :O

- pride nish :D:D:D...keep calm....
..in spet zgine

second haf, ok, ne vodijo niti v bukiranju, ridel izenaču
se pa komunajz segreva
50.52 fri kik hejtinga faul nad persijem, 18 m, gud čens, če bi persi znal šutat:(((
57.28 ganerji držijo bol in ugoden rezultat na svoji polovici :o
58.51 zdej tofiji vodijo tut v kartonih - arteta
sam je persi takoj izenaču
59.48 buked, k ne
61.12 saha heder skor two, pa ni
62.00 rožički aut, komunajz in, zdej mrbit bo
64.48 sam mojes je furbast in je naredu tut substitušn
svojga komunajza je zamenjal s turkom, ker un bi se zihr kej zmenl
67.45 diabi je dobr prodru in ko je blo treba z 20tih vžgat, mu žoga ujde čez nogo
68.16 sekon substitušn, nishin benjamim bentdner, zdej ziher bo
69.50 gooooooooooooooooooooooooooaaaaaaaaaaaaaaaaal
ganers.............................................komunajz ekvalajzl
ključavničar deliveri
smo rekl. da bo yo yo
zdej pojejo tut emirati
73.40 turek buked - tofiji vodijo v kartonih
74.40 gud fri kik persi, korner
75.01 goooooooooooooooooooooooaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal košelni.......................................heder.........................goooooooaaaallll
mulc se je nauču, še dobr da smo mu povedal, da žogo z glavo, ne z glavo v gol
dracul že prešteva ojrčke :o
81.00 sagna in ščesni sta se hotla v miru mal poujčkat, sam je reku mister, da se bosta lohk pol, zdej je treba še teh deset min odšihtat
85.42 sagna se je mal zleknu, primu za glavo in reku Marija Sveta, krucifikst in skor obupal
sam je pršu maser in reku so vat
sagnota je prepričal in ta zdej igra strajt naprej, so far so gud, pika
pika
90.08 volkota bolji nog, sam mejz prav, naj te gre bolet vn, al pa nč
91.31 5 min aded, sam kaka čens za zakljućt za klišija, sam 5m, poči, ne, on po ganerskem klišeju išče deliveri, ej, mislim
94.58 mejzn je reku ic ol over
ganerji tu - tofiji one
ganerji viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin

- se prikaže nish in reče
......utrudljiva tekma....;)....Aršavin se vrača
.....ampak sladka zmaga. pa hvala.

*Kaiser*
Zaresn taka, ja.
Kr vrnu se je
Pa tut ta je pršu.
...nish se prismeje....Joj Kaiser....;)))...danes lahko mirno spi, ne bom ga hodila strašit.
...samo da so zmagali, obupnogroznonaporne tekme so z njimi. 


Tko je, k ne, pol se mau nardi francoza in je.
...zaključi komentator 

ni kej....smejem se...ob takem komentatorju mi ne bi bilo potrebno glasnosti dajat na mute...pa tudi poraz bi se hitreje prenesel.
Hvala Kaiserju za smeh