četrtek, 28. februar 2013

Taro in Jiro

Leta 1957 je japonska odprava  zaradi slabega vremena predčasno zapustila Antarktiko.
15 psov, priklenjenih na verigo so pustili v bazi.

Čez leto dni, je druga odprava v bazi našla sedem  mrtvih  psov (Aka, Goro, Pochi, Moku, Kuro, Pesu in Kuma from Monbetsu), še vedno priklenjenih.

Od ostalih osmih, ki so se rešili verige, šestih  (Riki, Anko, Deri, Jakku, Shiro, Kuma from Furen) niso nikoli našli.
Taro in Jira, najmlajša (ko so jih zapustili, sta imela tri leta), pa sta preživela. In postala japonska junaka.
Po tej zgodbi, je leta 1983 nastal film - "Nankyoku Monogatari" ("Antarctica")


In leta 2006,
Eight Below - Osem ujetih

torek, 26. februar 2013

Ko


roke 
dobivajo bitko 
in
jezik 
nosi pravljice
-
je 
rešitev 
v vsakem primeru
pogubna za 
oba.


nedelja, 24. februar 2013

Sneg

K sreči 
se zima ne meni za ropotanje snegosovražnikov

Hvalabogu, da letnih časov ne more določati človek, se strinja tudi Kiti.
Še je pravica na tem svetu.





petek, 22. februar 2013

Zaposlovanje

Preko vez in poznanstev. Se je vedno dogajalo. In se vedno bo.

In ga ni korenjaka na svetu, ki zvez za to, da bi dobil delo, ne bi izkoristil.
Zato je blejanje, zgražanje in pribijanje na križ zaradi tega - eno samo veeeeeeeliko sprenevedanje, podkrepljeno z oooogromno zavisti. 
Ne poznam  nikogar, ki bi na podlagi vez zavrnil dobro plačano delo in bi se mu zraven smilili tisti, ki tega dela niso dobili. Vsak najprej poskrbi zase - če ima seveda dovolj razvite možgane.
Kdor trdi, da prej privošči odlično delo drugemu in ne sebi - se laže, da smrdi do neba.

Pa še tole.....noben delodajalec ni tako moten, da bi zaposlil na prazno del. mesto nosečnico namesto nekoga, ki to ni. Opletanje z diskriminacijo je zato tu, idiotizem prve vrste. Del. mesto pomeni - da se dela. Razen seveda - če nima zvez ali pa gre za delo v JS, kjer jim je vseeno za del. storilnost in kjer se tako dobri kot slabi delavci, brez problemov skrijejo v množici.
V zasebnem sektorju se dela in ne čaka, da ti država kaj da - zato ker živiš in delaš.

Kdor je na minimalcu, naj kar bo. Do penzije, če je tako trapast. Namesto da bi stegnil jezik, se postavil zase in poslal svojega šefa v pm - se raje strahopetno dere v množici enakih bedakov in od države zahteva, da ukrepa namesto njega. Bolje minimalc, kot nič - miselnost luzerjev! A je potem kaj čudno, da se država na vsa usta smeje, ker ima take butce med svojimi državljani?

Vsak je sam odgovoren za svoje življenje. In prtegnjeno je, odgovornost za svojo nesposobnost, prelagati na politiko in državo.

četrtek, 21. februar 2013

Lepo

prosim paciente, ki jim je v življenju dolgčas
in se zato prijavljajo v vsa mogoča spletna sranja
ter lazijo po vseh mogočih portalih za navezovanje stikov
naj pred uporabo le - teh
iz svojih poštnih imenikov, zbrišejo moj naslov.
Vsiljenih povabil za druženje s prasci, imam poln kufr.

Glede na izjemno računalniško znanje ki ga premorete, pa verjamem da veste
tudi to
da je vaše plazenje na razne glupe skillpage, badooje in twooje
znano vsem, ki se nahajajo v vaših adresarjih - tudi vašim babam in dedcem, za katere vam  sicer - ob preobilici tovrstnega virtualnega dela -  zmanjkuje časa.

Da ne bodo spet krivi teroristi,
pa v bodoče,
 pred lahkotnim klikanjem in yesanjem po internetu,
preberite drobni tisk
in s svojimi ter tujimi podatki, ravnajte bolj vestno.

sreda, 20. februar 2013

Mravlje v korenčkovi omaki

 Pred zaprtimi vrati, se drstijo brezimeni težaki.
Cinglja v glavi, pokliči me!

Zelena in bela, sopihata v različne smeri.
Uspeva nama, razdaljam zavezujeva jezike.

Solzave koze oslom, razlagajo luknje v snegu.
Razgret, svet v mokrih nebesih.

Nasmejan, kup papirja se razleze po tleh.
Sladko, je noreti s tabo.

Napredek se kaže, v razpadanju mrhovine.
Atomska bomba, si deli najino posteljo.

Za sivo steno trmoglavi, pločevinka piva.
In, nama se še vedno jebe.



nedelja, 17. februar 2013

Ti nastavljam


dobro
paše
bi še
na mizi
sladkosti
ni nikoli dovolj

četrtek, 14. februar 2013

Ptice pozimi


Kdor jih začne hraniti, mora to početi redno - dnevno. Ker se navadijo in vedo, kje in kdaj dobijo hrano.
Preživele - ali pa ne - bi tudi brez našega hranjenja. Zima mora pobrati svoj davek. Naravna selekcija pa to. 


Jaz hišce zanje nimam. Ker se mi ne ljubi prepirat z ljudmi v okolici, ki jih moti ptičje petje in norenje.
Poleti zaradi tega, celo spati ne morejo. Pa serjejo vsepovsod. Pa.....v glavnem, ne da se mi prepirat. Še ne.
Jim pa nastavim ptičje pogače. Nanje se lovijo tamali ptiči - akrobati. Zanimivo jih je opazovat, zabavni so.
Mojemu detlu nastavim pod drevo orehe. Ne vem, al jih on pohopsa, ker ga še nisem zalotila al pa se  z njimi kdo drug pogosti. Vedno pa izginejo. Kosom pa rozine in jabke, tud na tla pod drevo. Nekateri ptiči rajš pobirajo hrano s tal.



Mati moja ptice precej dobro hrani. Na vseh koncih in krajih ima obešene pogače - poleg dveh krmilnic.
In ker hrani tudi mačke, občasno pride do navzkrižja interesov - med mački in ptiči. Saj sem že zgoraj napisala - selekcija.
Mati -"a veš da je eno siničko umoru! pa tko lepa je bila!! ko bi vsaj vrabca!
Js -" aja, a vrabca bi pa lahko? sej je lih tko ptič, ima tud pravico živet!
M - vrabcev je več kt siničk
Js - aahha, to je pol po unem...janša je grd, janko pa lep, prvi naj gre, tadrug pa lohk ostane
M - %$#"/&%$#"(/&%$#"&%$#""
Js(običajno, ko nisem pri volji za zafrkavanje) - kje pa je ati?
Je v mačji naravi - da preganjajo ptiče. Kot je v naravi skobca, da je ptiče. 
Samo 1x do zdaj sem to videla. Ko strela z jasnega  je priletel, podil se je za ptičem - res, pravi plenilec, nastal je vrišč za znort, 5-10 sekund, potem pa čista tišina. Da to ujameš v fotoaparat.....vsa čast tistim, ki jim to uspe.

Ok, mene je kot ponavadi, kadar je govor o živalih, precej zaneslo. Hotela sem samo povedati, da sem naredila ptičje pogače za moje ptiče.

Naš mesar mi je dal goveji loj...ga segreješ lih tolk da se stopi, vanj zmešaš semena, se strdi, daš v mrežico in obesiš na drevo.

Tri sem naredila, mislim, da bo pri tem ostalo. Ker to ni delo za take, ki vsenaokoli mast
nacmkajo.
Če obstaja kakšna lažja in manj mastna varianta? Oja, če ne letos pa drugo leto poskusim takole
Prazna rolca od wc papirja, po njej na debelo namažeš kikirikijevo maslo (aja, ptiči imajo radi tudi arašide - samo slani ne smejo bit) in jo potem povaljaš po semenih. na spodnji strani rolce narediš luknje, zatakneš navzkriž dve palčki, na vrhu skoz luknji napelješ vrvico...in obesiš.
Zgleda pa tako





Tud tole ni švoh



Ptičjo hišco, si bom pa tud sama naredila. En dan že!
plastična posodca od polkilske skute in pollitrskega jogurta


torek, 12. februar 2013

četrtek, 07. februar 2013

sreda, 06. februar 2013

Zid


Zavit,
v pajčevino spomina
slediš soncu,
ki se leno plazi v dan.
Misli trkajo,
zaspano luščijo
podobo mraza.
Na polici presežkov
si upanje
pomerja nove čevlje.
Dim izgubljenih jezdecev
pa koprni,
po ožgani globini.

torek, 05. februar 2013

Večerja

Zavit v deko, se tako dobro počutiš. Misli odpelješ na pašo, tebe pooblastiš za en meden čaj
in se ti rahlo zasmiliš. 
Seveda paše, ko sprašuješ ali bi mogoče še kak konkreten obrok zdravja.
Ker je tank prevozil vse želje, je ne logičen odgovor, ki se mu ti 
nočeš podrediti. 
Ne vem ali me tako dobro poznaš ali
pa je to posledica mojih preteklih dejanj.
Da to sploh ni pomembno, pozabim takoj ko se pririneš pod deko.
Da se na moje ugovore požvižgaš, mi je 
prav tako jasno v tistem hipu,
ko se s trdim kurcem dotakneš moje kože.
Jebeno postaja, ker nisem več  niti malo prepričana,
ali bi upiranje obroku imelo kak pozitiven učinek na zdravje.
Imam te na sumu, da me namerno poljubljaš 
ravno po tistih kotičkih, za katere dobro veš
v kakšno evforijo me naženejo. 
Zvit si, ja. Ker veš, da ob pogledu 
na kurca, ki se mu cedijo sline po moji pički,
še nikoli nisem statirala v filmu z naslovom Hlodi zvezanih nog.
Ob božanju, ki ti gre blazno dobro od rok, se pojavljajo
 stari simptomi
zelo slišne lakote. 
Pač, ne morem šepetati, ko se s kurcem gledam iz oči v oči.
Kako rad imaš to, vem zelo dobro, po tvojem glasnem odobravanju.
In on, ha, se v mojih ustih počuti odlično. Z jezikom sta na ti, pički pa tudi pošiljata podivjane signale, da vsa zmešana pozabi dihati. 
Ampak saj, to si hotel. 
In v ta zadovoljeni hudičeraj, potegnil še mene.
Zadovoljen, jutri boš pa še bolj. Poleg mene, boš dobil še gripo.


ponedeljek, 04. februar 2013

Jutro


Če ne bi tako trdno spala, bi verjetno slišala kako mi govoriš...daj mi pičko, fukal bi te zdajle. 
Tako pa ti ne preostane drugega kot da se z rokami - ohhh, kako mi je to všeč -  sprehodiš po vsem kar sem jaz. Vseeno kam jih položiš, pašejo povsod, rade se me polastijo, gola koža jim diši, ne skoparijo z dotiki. 
Povej, ali premaknem nogo, ko si prsti noro dobro privoščijo bradavičke? Ali pa se nemara celo v spanju zasmejem, ker vem, da mi jih bo tvoj jezik čez minuto še božansko prelizal? 
Zastokam, ko te s prsti odnese v pičko? 
Uživaš, ko jo najdeš, mokro in pripravljeno, da stisne kurca v svoj objem? 
Ko ga počasi porineš vame, hočeš da se popolnoma zbudim? Ali pa ti paše, da te na pol v snu prosim, fukaj me?
Vem pa zagotovo - s kurcem v pički začet dan, paše obema. 

/Mi pensis pri vi...ĉiam malseka kaj volupta...)

petek, 01. februar 2013

Še bolj simpl

Uloviš, daš, dobiš.
Ker me hočeš, me imaš.
smejem se - ker je slika slike - tako živa.