nedelja, 30. oktober 2011

Chelsea - Arsenal

3 - 5


Brez debate za polubčkat prav vsi.

Van Driver pa.....
Da je ostal, kljub nerožnatim časom....
 Ne pozabim mu tega.

petek, 28. oktober 2011

Ritem

Izgubljena
pozabljena
umolknjena,
čepim na tisti zvezdi,
gola.

Zebe me.
Mraz se zažira vame.
Toplota, kje si?
Gluha noč
odgovorov ne daje.


Plesala bi,
se zvijala v strasti,
nemirna umirala
pod tvojimi rokami.

Kje si,
zakaj te ni?


Čuti!
Moj vroč dih,
vzemi v roke svoje.
In ogrej,
ledeno
telo moje.

Vžgi vanj ritem strasti,
umiri mojo divjo kri,
preženi vse demone!

Ko si,
svetovi trkajo na moja vrata.
Takrat si želim,
obleči v tvoj objem.
In zbežati,
v mrk duše in telesa.

sreda, 26. oktober 2011

Več ne obstaja

Nekje na nebu drviva
---
med zvezdami in utrinki
---
si riševa pot združitve
---
jasno nebo
---
jasna pot
---
golota se blešči
---
ne utečem ti
---
ležem na zvezdni prah
---
na rajski plaži
---
in
---
se dam
---
blaznosti
---
tvojega tiča
---
Hočem še več?

Ne!

torek, 25. oktober 2011

Erik

Prikradeš se
-
v svetlobo ujet
-
prežarčiš moj
-
umazan svet
-
V nasmehu utopiš
 -
brazde boleče
-
v medu poiščeš
-
želje iskreče
 -
Steze iskanj
-
počešeš na prečo
-
dihe napolniš
-
ujameš mi srečo
-
   Prebereš mi pesem
-
skrivnosti izdaš
-
igro dvojine
-
nikdar ne prodaš

Lep si.

nedelja, 23. oktober 2011

Še vedno

Sonce se je igralo. Zgodaj.
Cesta je bila mirna. Še nobenega divjaka. Všeč mi je to.
Čokolada za mehke noge. Žejna sem.
-
Všeč mi je glas z radia. Menda se rad vozi s kolesom.
Pošlješ mi v črke zavito strast. Vonj po tebi izbere napačno cesto.
Smejem se uspešnosti tvojih besed. Kavo bi.
-
Razmetanost mi je ljuba. Jezim se ob neuspešnem iskanju. Spet je nekdo pospravljal po svoje.
Ura potrebuje nove pospeške. Izbiram med preložiti ali zamuditi.
Pajku je muha naredila uslugo.  Lačna sem.
-
Poznam tvoje trkanje. Odneseš me na jeziku telesa. Tako si predstavljam pekel.
Žile izginjajo med valovi dotikov. Vegeti  ukradeva vse dodatke. Nenasitno meso sva.
Stene so odstopile od pogodbe. Huligana rušita ograje.
-
Potapljanje jezika na dah. Iščeš predajo. Ponujaš neomejen limit.
Lump si. Skriješ se vame. Ne daješ popustov.
Prebada me vesolje. Oblivaš me s čokolado. Razmršena golota divje ječi.
-
Priskakljala je sirova štručka. Tekne. Tako kot ti.
V misli se priklati klobasa. Prekajena . Pobožaš me.
Prevrnjen čas je preteklost. Začetek gre v lov novega konca.
-
Všeč mi je. Da je izbira samo najina.

petek, 21. oktober 2011

Deset

se jih prijavi za ponujeno delo.
Zmaga in ga dobi samo eden.
Ostalih devet pohvalimo zato, ker so se prijavili? Adijo pamet!


Važno je sodelovati (in ne zmagati) danes vzklikajo le še totalni bedaki.

četrtek, 20. oktober 2011

*Človek želva*

                                    "Pridi ven, poglej, kako je med nami.

Opazovala sem te, kako živiš, človek želva. Milijoni let so bili potrebni, da si postal bitje, ki zmore neranljivost. Tvoje telo zna živeti v neuničljivem oklepu in brez dotika.

Glava se pokaže občasno, ko je nujno jesti. Vedno je v pripravljenem stanju, da lahko že naslednji hip izgine. Pozorno opreza, do kam je varno iztegniti vrat. Sicer pa je njen prostor omejen in vidno polje dovolj ozko, da te želja po prostosti ne zmede. Glava skrbi za najnujnejše izhode, vse drugo pa ni potrebno.

Noge so v službi oprezne glave. Samo tja bodo zašle, kamor je glava odredila, da jo je treba nesti. Noge ne raziskujejo, kajti svet je že davno raziskan in zato tudi roke niso potrebne.

Hrbet ne more čutiti, da je trebuh mehak in gnetljiv. Telesu ni treba vedeti, da je lahko plen, da ga vešča roka lahko potegne na plan in zakolje. Predvidevaš, da glave ni mogoče presenetiti in prevarati. Človek želva, svojemu oklepu si se zaupal na življenje in smrt.

Od daleč gledam tvoje mlade, ki lezejo iz jajca in tvegajo preobrazbo. Nočejo biti tvoji dediči, nočejo podarjenega oklepa, hlastno mežikajo v sonce, ki hrani oči. Njihovo telo že išče prehod med ovirami. S sebe suvajo oklep, dokler je še mehak. Strastno si luščijo roževino z obraza, ki jih dela starikave, še preden dočakajo odraslost.

Zapustili so te v votli hiši brez svetlobe in ti nočeš ostati čisto sam. Blizu si mi, človek želva, ko se trgaš iz oklepa in prvič trepetaš v razkritosti. Pokrit s starodavno roževino se odpravljaš po svetu za svojimi mladimi. Oklep vlečeš za seboj kot prevrnjen čoln in v njegovem prekaljenem lesu molči zgodba, ki jim jo hočeš nekoč povedati. Za njimi lezeš iskat kraj, kjer je mogoče dopolniti preobrazbo tkiv in srca.

                                TAM JE MOGOČE OBRNITI ČAS NAZAJ IN SE KONČNO POMLADITI."

Iz knjige A. Rebula - Sto obrazov notranje moči

Ko

čutim,
so misli tople.
Njihov nežen dotik
ne išče smisla.

Je objem
poln metuljev
ki
vabijo na ples.

Se srce
z zvezdami igra
v
čokoladni reki.

Pa ti?
Čutiš
sprehanjanje zardelih črk?
Se znaš
ujeti v frfotajoče poljube?
Zmoreš uiti trzajočim verigam?

Ko se boš
nagajivo nasmehnil,
bo umolknil še tisti drobni dvom.

In bom vedela. Konec za naju ne obstaja.

nedelja, 16. oktober 2011

Ure raja

Smisel jutra je odkrivanje novih smislov. Zaspanost še vedno trka.
Kam naj parkiram misli nate? Požgečkala bi te.

Niso vse navade dolgočasne. Klepet ob kavi najde vedno drugačen smeh.
Ne sprašujem se ali si že vstal. Sprašujem prvič ali bo stotič enak.

Vsem cestam bi predpisala ovinke. In voznikom obisk ponavljalnega tečaja vožnje.
Ukradem si nekaj zelenih kilometrov. Počasnost prinese očem veselje.

Jogurt je bil premalo.Banan je zmanjkalo.
Sem lačna samo jaz? Se pojeva za kosilo?

Muzika divja. Dan seka skozi okno.
Ti. Nekje med vasjo in mestom. Preglasiš lovljenje not.

Nujno je da se vrnem hitro. Ne, danes ne. In dirkanje ubija.
Prilegla bi se trava in ti na njej. Iskanje mravelj bi bila predigra?

Vse je en sam drk. Plačila zamujajo. Kontroliraj se, buta v glavi.
Hočeš mene. Ravno pravi čas.

Pobegneva pred ušivim gnitjem in zalučava moralo preko mostu.
Poiščeva mehkobo dotikov in dihava iste sanje.
Nabriševa goloto in pameti zamenjava ime.

Še veva. Kje so kaplje najslajše.

petek, 14. oktober 2011

Piškotek

Polna miza slabo ohlajenih maliganov. In razmršeni lasje številke ena.
Kaj in kje je uporabna vrednost obeh?

Zasmejali so se polni kozarci. Utrip norosti se veseli praznovanja.
Cena, ki jo plačaš? 

Razumevajoča usodnost. Na trgu greha grmi.
Pograbi ali zbeži?

Razrešen dvom se odpravi proti vratom. Sledila sva mu.
Bo maček  zjutraj držal moralko?

Ja, ja. Zamik plačila zna bit zajebana stvar.