torek, 31. marec 2009

Polet

Prikazal se je dan
izmučena sem
je kentaver noči tako naporen?

Letela sem skozi oblake
premikala luže s cest

in treščila v nekogaršnje naročje

Slačil me je počasi
dotikal se je moje pohote
bradavičke so tiho
ječale med njegovimi zobmi
jezik jim je
pel
tisto znano pesem
roke so dramile vročino
in širile moje noge
prsti so uhajali
in zganjali hudičev ples
na moji muci
pisali so ji besedilo
ki ga pozna
in me speljali stran
me zabrisali
v norost zmešanih dihov

In ti
si
slišal
prošnje razžarjenega telesa
padla sva
na tisto rdečo vročo posteljo
in razmetala najine zvezde po vesolju



\\\\\\\kako mi paše tale sladka omama///////

ponedeljek, 30. marec 2009

Nevihta

Deževje se izmika nadzoru
Svet se je prezračil
Morda pa je izginil tudi ves napuh ljudi?

Mokra obleka se lepi name
Zavetja ni
Ogenj je ugasnil
Kam naj odložim obleko včerajšnjega dne?
Kje naj najdem vrelec bližine?


Kapljice leno drsijo po telesu
golota
ihti
miži
drhti

Kam naj sežem po tisto nevračljivo toploto?

Presahne jez izgubljenih solz
Razkačena se umika brezzoba bolečina

---izstopim iz samote---

Tam na tisti zlizani skali
se nekaj premika
Blešči se
golota tvoja

Zapriva brezoblične udarce
postrgajva nore želje
zvrniva se v brezčasje

Kako divji je ples najinih kapljic


...grom in strela
...bližina in toplina


///////////////midva\\\\\\\\\\\\\\\

nedelja, 29. marec 2009

Sama

Včasih pač uživam tudi v samoti.
In ne maram, da se mi rine neke floskule v glavo, kako to ni zdravo.
Ker potem nisem družabna. Ker potem nič ne povem.
Japajade...povem tistemu,ki z mojimi besedami ravna lepo. Jih sliši.

In ne maram, da se me prepričuje na trdo. Imam svojo lastno glavo.
Dovolj sem se že naposlušala bedarij.
In dovolj bednikov in bedakov se je že grelo v moji bližini.
Dost je tega.


...mal sem se igrala...
Takega bi, ja.
Se z njim sprehajala po Ljubljani. In lovila odvratne poglede.
Omejenost človeška je še vedno gromozanska.



Sama.
Je tako težko razumeti, da mi paše samota?

Je tako težko razumeti, da si meni ljube, izbiram sama?

Je tako težko razumeti da...

Ja, očitno je.

sobota, 28. marec 2009

Taki so časi

Jeeeeeeeeeeee...kako sem se zabavala.

Pa jo imam! Na dosegu enega klika!
Kjerkoli...kadarkoli...s komerkoli.

Taki so časi...Juliette Justine








Taki so časi...da zabave ni nikoli preveč.

Hip Hop

Po dolgem času ga spet poslušam...škoda, da ni še tiste....Taki so časi

......do nezavesti si bom zapomnila....parfum je prekril vonj ljudi

Smrdačija je čudna stvar.
Zaudarjajo lahko besede...
Smrdi lahko pogled...
Čuden vonj oddaja ljubezen v odhajanju...


Vonj moškega, ki si želi, je pa...raztrgam se zanj...odprem vse predale svoje biti

Dišeče je...ko ni spraševanj...ugibanj...ko le si...razgaljen drug pred drugim.
Brez sramu.
Brez strahu.

Le si.
Le sva.
Razgaljena.

Je moč biti še več?



četrtek, 26. marec 2009

Kako lahko

Svet.
Na robu prepada stojim.
Kako čudovit je pogled z roba...

Tišina.
Utrip srca se je umiril.
Lahko bi se dotaknila oblaka...

Svoboda.
Predrzne sanje postanejo resnica.
Kako nežno zvenijo tvoje besede...

Lepota.
Preplet misli riše pravljico.
Lahko bi utonila v dotikih...

Ljubezen.
Nikoli umolknjena beseda.
Kako je vse lahko...

Se zmoreva odriniti od roba?

sreda, 25. marec 2009

Seciranje

Nežna in mehka duša, ki se boji...Biti spet prizadeta...potolčena.
Ne dovoli si...upati...želeti...imeti.
Razmišlja...ljubezni ni.
Ničesar ni.

Skrita trpkost...ujetost...v nekaj kar ni. Ne obstaja.
Nekaj, kar je milje daleč od božajočega miru.

..................

Nočem gledati fasade.
Ne maram skrivanja za masko.
Nočem drezati.

Prekruto?

Vem, da te boli.
Ne moreš skriti pred mano. Pa to vseeno počneš. In to boli - mene.

Vdal se boš.
Ne! Prodal se boš. Si se že?

Živost boš utopil v rutini. Pozabil, da si bil nekoč...Kaj vse si bil nekoč...

Tolažba?
Da bo spet kot nekoč...nekega dne.
Ne verjamem...da verjameš v to.

Umiraš na obroke.


Ja, jutri je nov dan.
Še en dan brez ljubezni. Pa saj...je ne potrebuješ, kajne? Ja, le laži si.

Kako zmoreš...se vprašam. Živeti v zlaganosti iz dneva v dan....

torek, 24. marec 2009

Strah


Te je kdaj?
In česa?

Ne spomnim se, da bi se kdaj česa posebej bala.
Bila sem silno radoveden otrok.
In strah je bilo starše - da me radovednost prepogosto ne odpelje k zdravniku.

Otroštvo je mimo.
Če me je zdaj česa strah?
Ne.

Čutim tako. Lahko zmorem vse.
Čez vse ovire lahko grem.

Ni me strah.
Res?
Res.

Mir in nemir si podajata roke.

Ni me strah, da se mi želje ne izpolnijo
Ni me strah bolečin
Ni me strah ljubezni

---nasmešek.

Ne, ni me strah in ne bojim se...vedno znova in znova sestavljati razbitin sreče v nov mozaik.

ponedeljek, 23. marec 2009

Sreča

So dnevi, ki niso ukrojeni po moji meri.
Nekak jih pretolčeš.

Imela sem obisk.
- Si srečna?
Pogledala sem ga prav čudno.

- Povej mi, kaj je sreča?
- Ah dej no, kakšno vprašanje pa je to. Menda ja veš.
- Ja, za srečo niso potrebni nobeni razlogi.

- A se tebi meša?
- Mogoče. Ampak premišljevati o sreči...govoriti o sreči...mim mi je.
A veš kaj je sreča? Obdobje med minulo in prihodnjo nesrečo.

- Zakaj le bi mislil, da bo prišla nesreča?
- Premišljuješ o sreči, zato ker si nesrečen.

Pogledal me je prav noro čudno.
- Čarovnica si. Ubija me...Znorel bom...Ne morem več...

---------
---------------

Pomislila sem...ne morem več... Ne še eden...kje me najdete...
Ma...to ni zlobno...ampak po takih pogovorih sem utrujena.

"Dokler verjameš, da ti je potrebno nekaj, kar te bo osrečilo, moraš verjeti tudi, da boš nesrečen, če to izgubiš."

...pol se pa pejt.
Ampak mogoče šele danes prav razumem tisti pregovor...Vsak je svoje sreče kovač

Pogrešam te.

nedelja, 22. marec 2009

Bližina besed



...ker pogrešam.
Bližino besed.

In pesem mi je. Všeč.

sobota, 21. marec 2009

Newcastle - Arsenal

........končni rezultat je postavil Nasri. Ne, Wenger ne kupuje brezvezno. BRAVO MALI!
..........Diaby.......drugi gol za Arsenal........jeeeeeeeeeeeeeeee
............pojava je tale Martins...in lep gol je dal
.........Bendtner..........res ga je fajn spremljati...kako se dela v super igralca
Almunia.........po odhodu Lehmana...takrat je bil še takooo zelo mlečnozob vratar. Navdušuje me iz tekme v tekmo. In je še eden, ki ga je zares od hudiča fajn spremljat...kako iz malega raste veliko. Zakrivi 11ko...in jo tudi obrani.



Prvi polčas je bil tako poln priložnosti iz obeh strani, da je med odmorom nekdo izjavil...šans za tri tekme....menda bo pa iz vsega tega pa ja kak gol padel v drugem. Adrenalinsko...
...in na koncu........strašansko veselje.


................zmagaaaaaa.....1 - 3



...tekmo sem gledala v posnetku, brez da bi vedela kak je bil rezultat. Občasno se mi je ustavljalo srce. Ob zadnjem sodnikovem pisku pa....kaj bi govorila.

Veselje...neznansko veselje.



Upam, da neumnosti, ki se pletejo okoli Fabregasa, kmalu potihnejo oz. pristojni raziščejo kaj je res in kaj ne.

Moje mnenje...niti malo se mi ne zdi človek, ki bi pljuval v kogarkoli.



In še veselejša novica...Walcott menda nima poškodovanih kolenskih vezi in bo odsoten le krajši čas.

petek, 20. marec 2009

Ples

Pridi...

Trave so ujele toploto.
Nemirne se zibljejo v vetru.
Veje dreves nestrpne čakajo.
Rade bi se oblekle v cvetove.

Diši.
Zaprem oči.
Vonji in barve.
Toplo je.
Mir se je zalezel vame.

Dotaknem se hrapave skorje posušenega drevesa.
Kaj vse je preživel.
In zdaj molči.
Utrujen bo nekega dne legel na zemljo.

Mirno je.
Ne želim si oditi.
Ne želim v trušč zlaganih ljudi.


Ostani...

četrtek, 19. marec 2009

Dan

Rada imam jutra.
Najlepša so tista, ko sonce pleše skozi okno.
In danes je že zelo zgodaj.

Na cesti je bilo malo manj prometa.
Kako zelo se pozna, če grem pet minut prej od doma.

Včasih si želim, da bi lahko snemala svoje misli.

Zadnje dni se mi dogajajo čudne stvari.
Ah...mogoče so se mi pa že prej, pa nisem bila pozorna.

Vsak iz svojega uvoza zapeljeva v krožišče. Si bil ti?

Grem na Primorsko. Na radiu ujamem, da je zastoj na avtocesti.
Ne, ne bom šla po stari cesti...se odločim.
Čudno...zastoj niti ni bil tako grozen. Morda sem pa le jaz tako potrpežljiva?
Predse sem spustila voznika. V zahvalo mi je pomahal. Redkost zadnje čase.
Nasmejala sem se mu. Sva si polepšala dan? Bom verjela da ja.

Sonce sije, ovinkasta cesta in četica kamionov ne dopuščata hitrosti.
Pa kaj. Rada imam to cesto. Telo ne spi. Um ne spi. Ni ravnine, kjer se samo pelješ in pelješ.
Pa saj se že rekla, rada imam razgibanost...avtocesta pa to zame ni.

Vojašnica...
Vedno so nasmejani. Je to zato, ker sem tudi jaz? Že mogoče.
Zdaj me že poznajo...si domišljavo mislim. Mi ni treba več puščati dokumentov z groznimi slikami, na katerih si nisem nič podobna.
Slike...ne, naj te ne zapelje tja, si rečem. Prepozno...

Ljudje ki podobno razmišljajo, so si po videzu podobni... ali obratno, ne spomnim se več natačno...mi je nekdo rekel. Ali je to res?
Ne...še danes ne pristajam na to. In še danes bom rekla...slika je le en sam ujet trenutek človeka. In en sam trenutek, človeka ne more opisati.

Ah, pozabi...

Iz razmišljanja me zbudijo kriki. Vadijo boj z namišljenim sovražnikom. Hecni so mi, pa jih vseeno nekaj trenutkov opazujem.
In si mislim...le kako delujejo, ko zares srečajo sovražnika.

Toplo je. Burje ni.In privoščim si kavo v lokalu, kjer se ponavadi ustavim.
Ugotovila sem, da se popolni neznanci zelo radi pogovarjajo.
To je vse od takrat, ko sem točno v istem lokalu spraševala za naslov.
Mislim si...prav imaš, ker ti nikoli ni bilo blesavo...it na kavo sami.

Všeč mi je njihova govorica.
Všeč mi je sedeti na soncu.

Pot nazaj je prepredena z mislimi.
Mirna sem.

Hitrost ne gre preko dovoljene.
Ljubljanska obvoznica. Prehitevalni pas.
Kar naenkrat moram do konca zabremzat. Vsi moramo.
Kaj je zdaj to?
Leteči radar je na uvozu, izvozu nekoga ustavljal. In ljudje, ki so se priključevali, na vozni pas, so otrpnili...se ustavljali...dobesedno ustavili...na obeh pasovih.
Ne morem verjeti! Da že sama pojava avta, iz katerga sika Follow me...Police...naredi ljudi omrtvičene. Saj to ni res...

Mi pride do zavesti...izognila si se verižnemu trčenju. Vsi smo se.
Čudno se počutim. Pogledam v ogledalo. Ali voznik za mano, razmišlja podobno?
Smo se v tistem trenutku znašli na kupu vozniki, pozorni na dogajanje?
Verjamem, da ja. Vsak od nas je prispeval...da smo celi in zdravi.

Vse ima nek smisel...sem premišljevala in čakala, da zapeljem na glavno cesto z velikanskega dvorišča - parkirišča.
Uh, nekaj sem še pozabila in že prestavljam in grem v rikverc.
Ne vem...mogoče sem se zapeljala meter nazaj.
Ravno tisti meter je bil dovolj...da se nekdo ni dirktno zapeljal vame, ko je sekal ovinek...

Kaj je to danes?
Zmajevala sem z glavo, ko sem stopila iz avta.
Prišel je do mene in rekel
- Hvala. Danes sem raztresen in gledal sem drugam.
Nisem se mogla niti razjeziti.
Le rekla sem

Danes imam srečo...

sreda, 18. marec 2009

Arsenal - Hull

Je že tako...da pride tudi dan, ko niti ne pomislim na nogomet.
Ne, celo pozabim nanj.
Včeraj je bil tak dan.
Da sem pozabila na tekmo mojih.
Bil je tak dan...

Četrfinale angleškega FA pokala se je končalo z zmago mojih...
2 - 1.
Uvrstili so se v polfinale...čaka jih Chelsea. Huuh.

.............gostje povedejo...šok pri Arsenalu

..........veselje Hulla.......uhhh...jeza...huda jeza

Z odlično akcijo Bendtnerja in Aršavina, ki se je izkazal s svojo neegoističnostjo in podal Van Persiu...ta pa zabije svoj 16. gol.


In potem...nekaj minut pred koncem...gol Gallasa...protesti Hulla, da je bil v ofsajdu niso zalegli.
No, meni se ni zdelo da bi bil.

.........veselje neizmerno....

Arsenal are going to Wembley!

Včasih

Včasih je že tako, da te delo ne zanima.
No, ne ravno ne zanima. Ne gre ti, čeprav se posiljuješ in si dopoveduješ...da moraš.
Včasih pa preprosto rečeš...ah daj no...izklopi, spusti se v kaj bolj zanimivega in čez čas nadaljuj z opravki.
Imam srečo, da to lahko storim. In preverjeno je - delo potem ni več nujno zlo.

Sončen dan. Gledala sem skozi okno in si zaželela, da bi bila nekje zunaj.
Da bi sedela na soncu.
Da bi se vozila z motorjem.
Da bi šla...krnekam.

Zamisel me je tako prevzela, da sem se že videla, kako nekje iztegnjenih nog sedim, srkam čaj in samo uživam v toploti.

- Halo, kaj delaš?
- Ti...ravno premišljujem, kako se mi ne da delati in bi nekam šla.
- Ti...a bi šla proti morju?
- Ti...tole je pa smešno. Premišljevala sem o tem...in evo tebe.
- Ti...na isti valovni sva.
Zasmejala sem se. Saj sva res.
- Kdaj? še kako uro ne morem nikamor.
- Ravno prav. Tudi mene čaka še nekaj stvari.

Zmenjeno. Kako hitro se je vse obrnilo.
Z lahkoto sem opravila z nujnimi stvarmi in si nekaj manj pomembnih prihranila za naslednji dan.

Srečo imam...sem si mislila. Je človek, ki ga imam rada.
Je človek, ki...pride, ko ga potrebujem.
Edini, s katerim upam sesti na motor. Zaupam mu.

Ob premišljevanju me je zajela otožnost. Res sem človek asociacij.
Da bom šla na raftanje...ker zaupam...mi je priletelo v glavo.
Na srečo je klic zmotil misli.

In sva šla. Proti morju.
Zmerno počasi.
Precej vetrovno je bilo.
Naslonjena na njegov hrbet sem se počutila odlično.

Sedela sva na soncu in pila čaj.
Se pogovarjala.
Da imava srečo. Da lahko uživava v dnevu.

In potem je prišel en trenutek. Zajelo me je tako silno hrepenenje, da sem umolknila sredi stavka.
Bilo je tako očitno, da je sledilo vprašanje, kaj se je zgodilo.
Še zdaj ne vem.

"Moč misli je ena najmočnejših sil v vesolju."

Ne vem še, če to res drži.
Vem pa, da sem večkrat v dnevu pomislila...na točno določeno osebo. Kako je...kaj počne...se smeje...je utrujen...je...
In morda...je v tistem trenutku moja misel trčila z njegovo.
Morda...

Bil je lep dan.

torek, 17. marec 2009

Zmrzal

V tišini,
na dnu kotanje,
razbrazdan mrak leži.

En sam poljub
bi morala mu dati,
da mogel bi,
v črnini zasijati.

V mesečini,
na vrhu griča,
prerezano srce ječi.

En sam dotik
bi morala mu dati,
da moglo bi,
v radosti divjati.

Oprosti mrak!
In ti, srce!
Ne gre.
Le duša mrtva tu stoji,
poljubov in dotikov več ne deli.

ponedeljek, 16. marec 2009

Izbris

Rosni smehljaji
trgajo boleč utrip

nič

vseenost

Trpko udarjata
po oknih moje duše

samota

žalost

Ukrojili sta
podobo jutru

#pozaba, prijateljica moja...pridi...#

nedelja, 15. marec 2009

Nemir

Razumu se je zmešalo...

Pobegnil je
Brez misli dirja
Glasno se smeje
Preskakuje, dela prevale

Jezi razumne ljudi...


Kako znano in domače........

sobota, 14. marec 2009

Arsenal - Blackburn







Zmaga je bila sladka. In kljub temu, da so prvi gol Arsenala po ogledu posnetka, pripisali igralcu Ooijeru, je nesporno...

Aršavin je car.
In drugega super gola za Arsenal, mu nihče ne more vzeti.
Fant je...kot se je zelo poetično izrazil komentator...dragulj v kroni.
Uživam, zares uživam, ko ga vidim igrat.

In potem je tu še Eboue...pride v igro...zabije gol...zabije dva.

In tu je še Bendtner...spet bo prišla nazaj natančnost...streli proti golu so že. Zaupam v fanta.

Matr...tako rada jih imam!
Vse!


4 - 0
...po treh PL remijih brez golov na Emiratesu, je bil tole dan...dan iz sanj.

Arsenal are finally up into fourth!!!!!!

petek, 13. marec 2009

Mene ni

Nemiren...
odpiral si mi ograje...da splazila sem se vate...
...trepetaje.

Razlezla...
sem se po tvojem drobovju...da neusmiljeno bi te...
...razklala.

Zaupljiv...
si mi dovolil rešetati...da divje bi zate...
...šumela.

A zdaj?

Lomeča se koža zavija v razbitine tvoje duše.
In tam v daljavi dušeče boli.
A mene...

Mene ni.

sreda, 11. marec 2009

Roma - Arsenal

Arsenal: Almunia, Sagna, Toure, Gallas, Clichy, Diaby, Denilson, Eboue, Nasri, Bendtner, Van Persie. Subs: Fabianski, Djourou, Gibbs, Vela, Walcott, Song Billong, Eduardo.

Roma: Doni, Motta, Diamoutene, Juan, Riise, Brighi, Pizarro, Tonetto, Taddei, Vucinic, Totti. Subs: Artur, Loria, Aquilani, Ribeiro, Julio Baptista, Montella, Menez.

..........o bog...ne...ne gola..ne dajte se!
............Van Persie...ko ne gre in ne gre...
......bodo zdržali? Bodo.../bom jaz?/.......po 90. minutah ni zmagovalca...zdržite, prosim!


. ....streljanje enajstmetrovk..........

Eduardo misses for Arsenal!
Pizarro scores for Roma!
Van Persie scores for Arsenal!
Vucinic misses for Roma!
Walcott scores for Arsenal!
Baptista scores for Roma!
Nasri scores for Arsenal!
Montella scores for Roma!
Denilson scores for Arsenal!
Totti scores for Roma!
Toure scores for Arsenal!
Aquilani scores for Roma!
Sagna scores for Arsenal!
Riise scores for Roma!
Diaby scores for Arsenal!

Tonetto misses for Roma!






Arsenal are through to the last eight!!!!!!!!

....strahopetka spet ni gledala enajstmetrovk....je pa pogledala rezultat...in sredi noči s krikom prebudila vse pajke ter bližnje in daljne sosede. Pa ji ni prav nič mar.

In nikoli ne odpusti nesposobnim dedcem, da so jo prikrajšali za tekmo v živo.

Roma-----100miljonkrat sem že rekla...ne se zanašati na enajstmetrovke




In žal mi je, da moram napisati še...zabodli so Arsenalovega navijača....
Napadli so avtobus z navijači...
In v zraku visi vprašanje finala Lige prvakov v Rimu...
Pa kaj počnejo taki ljudje na tekmah....























torek, 10. marec 2009

Nepozabno

Veliko nas je..vsak je zatopljen v svoje misli…tišina…vso grozo, ki je zbrana v tem prostoru hočem odmisliti…

Slišim tvoj glas…smeh…prosim, naj se še kdaj smejem skupaj s tabo...prosim!

Slike…v vsej tej mori se celo nasmehnem…

Stopim skozi vrata…ne, to nisem jaz…preveč sem mirna…
…čakam…da se mi podre svet…
…upam…
…si zaželim… čokolade…Oceanie…klopi v Hyde Parku…tistega čudovitega pogleda z vrha…zarjavelega mostu…topline tvojih besed…plesa za Ljubljanico…samotnih večerov…tistih neskončno lepih besed…nežnosti…

Ujamem pogled…nikoli ne bom pozabila teh črnih oči…tople so in smejejo se…...besede plavajo po prostoru…slišim…moja mirnost se sesuje kot hišica iz kart…...objem, ki ničesar ne zahteva, ničesar ne pričakuje…samo daje.

Najsrečnejši človek sem in danes ne bom dovolila nikomur, da zbriše nasmeh z mojega obraza.

ponedeljek, 9. marec 2009

Čakanje ubija

Ja, pa še res je. Na kaj sploh čakam?
Trapa sem. Resnična norica, ki tava med nebom in zemljo.
Delam neumnosti, govorim neumnosti in sama sebi sem odveč.
Drugih tako ali tako ne morem videti. Pa jih moram gledati, čeprav mi gredo vsi na živce!

Čakam. Na kaj? Da bo želja po tebi ugasnila?
Čakam. Kaj? Sonce, da mi ogreje premrlo dušo? Dež, da mi spere vse neumnosti iz glave?

Stojim in čakam. Na tvoj objem? Poljub?
Vse se vrti v krogu.
Ne znajdem se več. Ne iščem se več. Ker me ni. Ker nisem več v tem času. Izgubljam se nekje v vesolju. In spet čakam.

Prikradeš se mi v misli. Ti, ki te čakam. Kdo si? Zakaj se ne odkriješ? Zakaj?

Padam v brezno popolnega obupa. Nikjer nikogar. Tema sredi sončnega dne.

Mavrica je. In je sonce. Dež prši izpod sivih oblakov.
Tih, deževen dan.
Tiho je v moji duši. Nič se ne zgane.
Srce molči. Želi si miru.

Pustite me pri miru! Odidite in se ne ozirajte! Že brez vas mi je dovolj hudo. Pomilovanja ne prenesem, vaše pomoči še nikoli nisem bila deležna..Izginite!

Sonce se je skrilo za oblak. Iščem ga. O, kako ga iščem. Pa ga ni.

Ne bom ga več iskala. Naj me poišče. Takrat bom verjela. Kaj?
Da sem ena in edina.
Da sem jaz jaz. Neponovljiva, enkratna stvaritev dežja in sonca. Mavrica. Trenutek življenja, ujet v razkošne barve.

Barve. Želim si barv! Dovolj mi je sive in črne! Rdeče mi dajte! In modre, rumene, zelene! Dajte mi jih!

Ko pride pravi trenutek, si jih vzamem kar sama. Dovolj mi je! Ne morem več nositi bremena neizrečenih besed. Hočem, da mi sonce sije iz oči! Hočem, da srce burno kriči! Želim si ljubezni! Nežnih dotikov, prešernega smeha in veselih besed. Dovolj črnine, dovolj žalosti!
Veselje in smeh, pesem in vrisk, DOBER DAN!


.......ko se ti zazdi, da ni več nikogar, ki bi ga imel rad....

nedelja, 8. marec 2009

Daje(š)

Gledaš
... v brezno mojih senc

Slišiš
...vrveči nemir

Dotikaš
...zaprašene koščke sreče

Božaš
... neustavljivo hrepenenje

Iščeš
...pogleda dotik

Razgrneš
...najine ljubezni odejo

Ponujaš
...telesa toplino

Čutiš
... metuljev plesanje

Vznemirjaš
...srca iskanje

Poljubljaš
...neznosnost pričakovanja

Vonjaš
... bližino omame

Ljubkuješ
...bližajočo norost

Želiš
...moraš, hočeš

Ljubi(š)
...
....
.....

Medvedji smisel za marčevske nesmisle


Kaaaaaaaaj praaaaviš?
A da smo osmega? Ja in?
Jaz sem lačen vsak dan.


Bravo medo.
Tudi jaz sem...lačna vsak dan in ne le 8. marca.

Arsenal - Burnley

Lahkomiselno(ja, pa kaj še) sem danes spustila tekmo.
Ampak... bila sem prepričana v zmago.

Zakaj?

Zato...ker se je vrnil Eduardo...in to z golom!


Zato...ker se je vrnil moj mali Walcott.

Samo...a je zdej nova moda v Arsenalu...brki??? Da jih naslednjič ne vidim več!

Zato...ker so moji najljubši točno vedeli...kaj mi morajo dati za 8. marec!

Jebeš rože...Arsenal je zmagal 3 - 0.

Vela, Eduardo
in Eboue

ARSENAAAAAAAAAAAL..........................

P.s.-----strašno hecno je gledat tekmo v posnetku.

sobota, 7. marec 2009

Naj



...........lažem, da si ne želim...naj skrijem sebe...naj...

NE!

******Preplet
Šepet******
******Drget

Nova številka
#
ne reši starih grehov.
Zlaganost
#
ni cesta do uspehov.

petek, 6. marec 2009

Brez očesa


Poznam ga že dolgo. Srečujeva se sicer zelo občasno - ponavadi v trgovini. Ali si le pomahava, ko se srečava na cesti.
Ima, za nekatere, čudaški smisel za humor. Tak, bolj črno obarvan. Meni je pa všeč.

Njegove besede so...dobro merjene. Kot bi hudo premislil, kaj izreče.
Tako sem mislila včasih. Zdaj že dolgo ne več. Tak je. Iskrih misli.

Srečala sva se v trgovini.
Kadarkoli sem ga v zadnjem času videla, je imel levo oko prelepljeno.
- Ja kaj pa se je tebi zgodilo, da imaš še kar prevezo čez oko?....sem ga vprašala tam pri polici z jogurti.
- Pa bom kar imel še naprej, veš. Tumor. Odstranili so mi oko.

V sekundi mi je šinilo čez možgane...krava,idiot...kaj zdaj?
V naslednji sekundi sem pa rekla...o pizda...oprosti, nisem vedela. Brez očesa si?
- Ja, zdaj bo kmalu leto naokrog

Kaj reči, da ne bom izpadla kreten? Da mi je žal? Tako debilno se mi to sliši...
- Ne vem kaj naj rečem. Je zdaj vse ok? So ti izrezali ves tumor?
- Ravno tri tedne nazaj, so mi še malo obrezali okolico...da bo za zihr mir.
- Aha. Pa potem...boš imel umetnega?
- Ma imel sem že nekaj takega, ja...pa ti rečem, ne morem ga imet. Moti me. Bom imel kar prevezo.

Spomnila sem se na znanca, ki je ravno tako brez očesa...pri smučarskih skokih si je poškodoval oko. Nikoli ni nosil umetnega očesa. Tujek je bil. Telo se je vedno neprijazno odzvalo nanj, kadarkoli je poskušal. Še danes nosi le prevezo.

- Bi rada videla kako je, ko ga nimaš?
Matr me je presenetil.
- Je hudo za videt?
Krava.
- Prav zdi se mi, da vse narobe rečem. Nočem te pomilovat, nočem zvenet breosebna, ker to ne morem bit...ni mi vseeno, da nimaš več očesa...eej, ne vem kako naj se obnašam.
- Vidim ja, čeprav samo z enim...haha. Ne skrbi, na tvojem obrazu nisem opazil zgroženosti niti pomilovanja.
- Ne vem če hočem videti...
- Ma veš da te ne silim.

Šlo mi je skozi misli svašta. Morda bi rad videl mojo zgroženost ob pogledu nanj...bi rad videl mojo reakcijo...bi rad dobil potrditev, da je nepopoln, grozen? Sploh ne vem več, kaj vse sem razmišljala v tistem kratkem času.
- Mi ne boš zameril, če bo moja reakcija čudna?
- Dolgo se nisem mogel pogledati. Pa tisto vprašanje, saj veš, zakaj se je to ravno meni zgodilo. Zdaj sem se nekak sprijaznil, le včasih me še zanese v samopomilovanje. Vse bolj redko je to.
ŽIV SEM!
- Živ si, ja. In dobro zgledaš.
- Hahaha, dobro za svoja leta, a ne?
- Ja če je pa res. To je zato, ker nisi ves scagan.
- Življenje gre dalje...mora it.

Prišla sva med police s piškoti.
- Daj, pokaži mi.
- Si prepričana? Pogled ni prav lep.
- Pa daj..če sem odrezane noge gledala...

Uuuhhh..........
Ni lep pogled.
In spet sem rekla pizzzda /odvadit se moram te besede pod nujno/ tako naglas, da sta me slišali obe trgovki.

To je vse.
Aja, ni čist vse.
"Kdor hoče videti, mora (itak) gledati s srcem. Ker...bistvo je očem nevidno".

Pizdarija /ne, danes se še ne odvajam/...vso srečo ti želim.


četrtek, 5. marec 2009

Ok


So dnevi, ko ni da ni...bednikov in budal na kupu kolker češ.
Tak dan je bil.
Na srečo ga bo kmalu konec.
Sem ga prebrodila. In sem zdej čist ok.

Brala sem včeraj predno sem šla spat. NG.
Ponavadi spim na trebuhu...ali na boku.
Berem pa...kakor kdaj.

Ležala na boku in brala o kitih.
Kar naenkrat...taka silovita želja...ležiš za mojih hrbtom in tvoja roka počiva na meni. Samo to.
In jaz...tako zelo mirna.
In takoj zatem...nora si.
Misel je izginila in jaz sem padla v spanje.

Zjutraj sem se spomnila sanj........nekdo je bil za mojih hrbtom in potoval nežno s prsti po vratu. Ko sem se hotela obrnit da pogledam kdo je...sem se zbudila.
Ma ne noooo!

Ampak...Ok...če si bil to ti, je ok.
Ker sem si zvečer zaželela tvoje roke.
Želela le bližine in topline. Tvoje.
A je to ok?

sreda, 4. marec 2009

Kiti

Tudi če ne bi priplaval v Slovenijo...smili se mi, ker je daleč od svojega doma.
Nekoč grem...in si ogledam te lepe živali. Tam, kjer so doma...
Kako nedolgočasno delo imajo vsi, ki jih preučujejo...

Zadnji NG govori o sinjih kitih - Balaenoptera musculus

Linne je njegovo ime sestavil iz lat. besede balaena(kit) in grške besede pteron (plavut, perut). Musculus pa v latinščini pomeni dvoje...mišico in pomanjševalnico mus - miš..... "Mali mišičasti mišji kit"

Ob rojstvu meri sinji kit v dolžino 8 metrov in tehta približno 3 tone.
Mladič, ki sesa materino mleko, vsako uro pridobi 4 kg....na dan torej okoli 90 kg.
Ko odraste, tehta 200 ton in meri povprečno 24 metrov (dva mestna avtobusa), pa vse tja do 30 m.
En sinji kit tehta več kot vsi igralci Lige prvakov skupaj....tole mi je pa primerjava za smeh.
Tako kot slon pobere miš, tako bi sinji pobral slona in ga nesel na svojem jeziku.

Zaradi hitrosti plavanja in odročnosti svojega bivališča(okrog Antarktike), so bili do 20. stoletja precej varni pred brezumnostjo ljudi.
Potem pa...v prvih šestih mesecih 20. stoletja----pridejo ljudje...in jih pobijejo 360.000!!! Nekatere populacije so se zmanjšale za 99%!!!
Grozilo jim je izumrtje!
Končno je kanilo ljudem...zaščitili so jih. Bo pa trajalo...da njihovo število naraste.

Najštevilčnejša populacija šteje 2000 sinjih kitov. V njej je tudi bel sinji kit - albin. A za njim se je kmalu po opremljenosti s satelitskim oddajnikom, izgubila sled. Le kje je?

Lepi so.
In upam, da preživijo...tudi človeka.






torek, 3. marec 2009

WBA - Arsenal

Kak primeren datum...tretji tretji...danes pa res morajo zmagati.

Žal...četudi je Koren na nasprotni strani....

Uhhhhhhhh....se mi je pa kar malo pritisk dvignil...ko grem na Arsenalovo stran in opazim sliko Korena...pod njo pa zapis...da je Slovak!
Porka duš...me zanima, kdaj bodo popravili!
In potem...se je začelo.

Dvojec...Aršavin - Bendtner...in nemalo začudenja...zakaj ne Van Persie.

Predvidevam...da potrebuje počitek...ali pa je Wenger na treningu morda opazil, da se prva dva bolje ujameta. Kdo bi vedel....kar malo žalostno deluje na sliki

Sicer pa...bombastičen prvi polčas...dva gola v prvih sedmih minutah...po en na vsaki strani.

In potem...nogometna pesmica.

Bendtner...2 x...fant res iz tekme v tekmo dokazuje...da je tapravi. Pa tako rada ga vidim, ko se veseli.



.....bi pa lahko še parkrat zadel. Ena vratnica je tudi njegova.


Aršavin je imel tudi nogo dobro umerjeno...pa je vedno zmanjkalo čisto malo. Je bil pa asistent pri golu, ki ga je dal Toure.

----------------------------------------------------takle mi je neprimerno bolj všeč.

Končni rezultat......... 3 - 1..............

Spala bom ko polh...

ponedeljek, 2. marec 2009

Maram ponedeljke


Spet sem imela napad in pokupila pol police s čaji.
Moj izgovor je...no, ga ni.

Izgovori...ne maram jih.
Res sem usekana, ja.
Včasih ne bi škodilo, da bi si kaj izmislila
in se izognila kakšnemu neljubemu človeku ali opravilu.
In izpadla lepša... ali strašno zaposlena?
Pajade...reče se...ne bo me, ker se mi ne da.
Ali pa...me ne zanima.
Ali pa...grem raje drugam.
Ali pa...pejt se solit.



Saj bi ti rekla...
da nikoli ne bom drugačna
da bom vedno ljubeča
da bom...
da bom...
da bom...
...pa bi se zagotovo na polno zlagala.

nedelja, 1. marec 2009

Lepo je

Simpatičen dan novega meseca.
Navihan sosedov maček.
Pasja ljubezen do svobode.

Ljubezen...lepa beseda.
Iz nje lahko z malo preobleke, naredim bazen.
Ali pa če ga pozabim in raje vzamem Ljub?

Ljub si mi.
Želja naju pelje.
Tja daleč...na ocean.

Saj veš, da sem se nasmehnila a ne?
Tam je dom....tistih, meni ljubih.
Mir.
Samota v dvoje.
Svoboda.


Rada imam tvoj nežen šepet.

Rada imam rože.
Tiste, ki jih polagaš po mojem telesu.

Rada imam.
Da veš.
Ljubila bi se s tabo.
Sredi oceana.

Pobožam te...