sobota, 22. februar 2014

Čestitke

Teji, 
Jakovu, Klemnu, Janezu in Petru!


petek, 21. februar 2014

Suženj

Nič ne boš drugim vsiljeval, naj poslušajo tvoje prazne besede.
S kom kdo klepeta, je njegova lastna volja in pravica.

Neprebavljiv si, sprijazni se, za mnoge.
Neumnosti trosi drugje.

Kdor sili druge, da se obnašajo kot on sam, je zmešan.
Pusti ljudi, ki s tabo ne želijo imeti opravka, na miru.

Naj te najeda, da ljudje obstajajo in s tabo ne želijo komunicirati.
Opravljivost se igraj s tistimi, ki brez nje ne morejo.




sreda, 19. februar 2014

Dva še ni tri

Brez municije razbežani,
z mislijo v preteklosti.
Premalo navdiha,
preveč misli o najboljši Evropi.
Precenjevanje nasprotnika
ni zdravilo za pretekle poraze,
napad premalo nor,
da bi vrata padala s tečajev
in obramba še vedno
krvava rana 
najljubše
rdeče barve.

Ampak
2x ne bo šlo
po isti poti,
dragi lubki gospe Merkel.

Zabetonirano pravico in podlasico od arjena pa naj danes pes poščije in vrana v tiča kljune.




četrtek, 13. februar 2014

Kih


V soncu se sprehajajo dotiki. 
Prekopicujejo se, mešajo marmeladne sanje
in pogrinjajo življenje za dva.

Na robu jezera si. 
Ne čakaš na slepeče suhoparnosti, ne nosiš zabuhlih puhlic.
Zabavna igra drznih, poparek dišeče svežine.
Zgodba brez mrzle sape hitenja
in vrt tisočerih mravljincev.
Všeč ti je da mi je všeč, všečnost razgaljene svobode.



torek, 11. februar 2014

Ruk

Razpotegnjen fris razrahlja še tako nabito veselje.
O pogumu sanja poraženec in si pred obličjem nesreče zateguje pas.

Grižljaj meglene usode vrti pozabljivost in si brez navoja pobeli mrak.
Ne ve, kje se razleti zadnja zvezda in ne, kam gre  ladja brezpravnih stikal.

Smrdi po zažganem peteršilju in kovačevih kobil ne najdejo več.
Našemljen svet gladko zmaguje na tekmovanju za naj norca.

Na utrjeni poti pohujšljivo zaveso razstreli traktorska guma.
Obuti mački si ližejo rane in zabavajo bedo kičastih misli.

Kam se odkotali suh kašelj ko mu zmanjka belih zob?
Na travnik, iskat srebrne mišice sreče.

petek, 07. februar 2014

*Prebrano*


Dušan Rešek - Prekmurje, dober dan
"Kak je to!
V ravninskem delu Prekmurja je dobra zemlja. Večina te zemlje je bila nekoč grofovska, kar je bilo slabšega in močvirnatega, je bilo razdrobljeno na majhne kmetije z velikimi družinami. Otrok je bilo preveč, hrane pa malo, zato niso bili nikjer veseli, če je prišel kdo k huši, ko so imeli koline. Iz tistih časov je ostalo opozorilo:" Otroci, danes ne hodite k sosedovim! Vam bodo dali glavo pod škaf..."
Stara Košarka ni vedela, da imajo Zelenkovi koline. Gospodinja ji je vseeno postregla, kot se spodobi, ko je prišla v hišo, gospodar pa ni mogel, da ne bi navrgel:" Tetica, kak je to! Ko delamo, ni nobenega, ko kolinimo, pa vedno kak hudič pride k hiši."

Andrej Predin - Učiteljice
"V prvem razredu osnovne šole, ko sem že vedel, da bom umrl, in sem bil zaljubljen v Amadejo, sem zmagal na mestnem tekmovanju v pisanju spisa na temo nastanka Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Napisal sem: Kurirček nosi pomembno sporočilo. V njem piše, da se je rodila nova Jugoslavija. Tako se je odločil Tito v jajcih.
Učiteljica ga je popravila: Kurirček nosi pomembno sporočilo. V njem piše, da se je rodila Socialistična federativna republika Jugoslavija. To je sklenil Tito v Jajcu.
Za nagrado sem dobil šole prost dan in izlet z avtobusom po sledeh narodnoosvobodilnega boja....
Učiteljica nam je razkrila, da bomo obiskali partizansko bolnišnico, ki je v gozdu in tako dobro skrita, da je sploh ne vidiš.
Bolnišnica ni bila tako dobro skrita, kot je trdila učiteljica. Takoj sem jo zagledal. Bil sem razočaran, lahko bi se bolj potrudili."

Desa Muck - Pasti življenja
"Prepričana sem, da je osnovna ideja, ki naj bi jo dojelo človeštvo, da se imamo na tem svetu tudi lepo, uživamo in se zabavamo. Pa naj bodo še tako slabi časi. Verjetno je res, da rastemo skozi trpljenje in žrtve, ampak to se dogaja samo po sebi. Najbolj rastemo, kadar se smejemo."

nedelja, 02. februar 2014