četrtek, 25. julij 2013

S kolesom

Prvih petsto je mimo.
Nedelja - sreda
Domžale - Brežice - Bos. Gradiška - Banja Luka - Jajce - Livno - Sinj





torek, 16. julij 2013

*Traparije na kubik*

Knjige, ki jih lahko tisti, ki berejo na stranišču, uporabijo pri zaprtju. Zagotovljena driska.

- Prekletstvo v zlati kletki
Očitno res lahko vsak (na pol pismen), napiše knjigo o kvazi slovenski eliti, ki ima glavo za lase nosit.
Pa ferarije na lizing in joške namesto možganov.
Aja, pa nič ni res kar je v knjigi napisano - baje.
Jamr - pretepi - sluzavost - jokavost - nakladanje - krneki.

- Kešpička
Kako naklaftrat bedarije in jih brez repa in glave nametat v knjigo. In pri tem mislit, da je napisano vrhunec erotičnega ustvarjanja?
Je bil smisel predstavit kešpičke kot zabite in vulgarne seks bombe, moške pa kot popolne idiote, ki jim nasedajo?

- Srečen, ker sem moški
Zdaj razumem, zakaj so ga prepisali na šolo s prilagojenim programom.
Nakladanje o domačih fukarijah, vse pa pobrano iz porničev.
Že znano poveličevanje neizmernega šovbizniškega talenta in hvaljenje kurca nepredstavljivih dimenzij in okretnosti. Sanje malega, kako je gromozanski. Bog se usmili.
Smeh, ker je knjiga tako prtegnjena.

V eni uri, lahko "prebereš" vse tri.
Ok, uro raje prespi. 

Rada berem (avto)biografije in so se te knjige znašle na istih policah. In me je zanimalo, kaj bom našla notri.
Zdaj vem kaj je v njih.  En velik nič.

četrtek, 11. julij 2013

*Ibrakadabra*

Priznam, da mi je šlo njegovo obnašanje na igrišču, od nekdaj na jetra.  
Ob njegovih traparijah ki jih je zganjal, bi  ga najraje sezula, ostrigla na balin in napodila z igrišča.
Klubi, kjer je igral, so mi antipatični.
Ok, Barcelono sem še nekak prebavljala. A le do trenutka, ko so zjebali Henryja. Potem je bilo konec.
Priznam pa tudi, da bi/če bi morala glasovati  za najboljšega nogometaša, vedno izbrala njega in nikoli Messija.
Nogometaši brez krvi - pa če so ne vem kakšni mojstri - so mi mim.

Jaz sem Zlatan Ibrahimović / Jag Är Zlatan
David Lagercrantz, Zlatan Ibrahimović



Knjiga o življenju Ibre.
Knjiga o nogometu. O poti nekega mulca, ki je želel postati nogometaš.

Precej nabrit mulo je bil.
A za to, kje in kaj je danes, se je trudil.
Trmast. Z dolgim jezikom. Kradljivec koles.
Upornik z razlogom.
Podarjeno mu ni bilo nič.
Naiven, dokler ni obvladal zakonitosti nogometnega zakulisja.
Če so ga nenormalne vsote denarja v nogometu pokvarile? Ne bi rekla.

"Fanta lahko spraviš iz geta, geta pa iz fanta nikoli."
  
Danes mi ne gre več tako na jetra njegovo obnašanje.
Jebanja v glavo, se sčasoma pač naveličaš. In ga vrneš, in ga vračaš. To dobro ve Pep.
- "I told him what a friend had said to me – ‘you bought a Ferrari but drive it like a Fiat"
“I would walk into a room; he would leave. He would greet everyone by saying hello, but would ignore me."
In ne čudi me, da se je bolje ujel s Special One godrnjačem.
- "He’s cool. The first time he met (my wife) he whispered to her: ‘Helena, you have only one mission. Feed Zlatan, let him sleep, keep him happy!"
- "The guy says what he wants. I like him.”

Všeč mi je, da je odšel v francoski klub,
kjer so nekoč harali odlični Safet, Šurjak in Vujovićev Zlatko.


Knjiga je prijetno branje. Tudi za tiste, ki imajo nogometaše in nogometne navdušence, za kretene.
Da se taki - ob morebitnem uspehu slovenskega nogometa - spoznajo na vse gole, avte in podaljške, mi je pa že dolgo jasno.

Ne, pri Ibri to ni zgolj slučajna sreča.
 "I have to be angry to play well. I have to scream and shout."

ponedeljek, 08. julij 2013