Sobotno poležavanje

Nimam vročine...le to nadležno smrkanje...in kihanje.

Ampak...tako brez slabe vesti lahko poležavam in gledam kako se pasje dlake svetijo v kotu dnevne sobe. Nikogar ni, ki bi jih posesal.
Ooo, blaženost prehlada...

Tudi kuhanje odpade. Ne da se mi.
Odpovem masažo. Mi ni niti najmanj do nje.
Odpovem udeležbo na bovlingu, čeprav sem se veselila. Ker me je strašno zanimalo, kako izgleda...menda se bovla v prvem nadstropju. Svašta...

Nekdo me je spomnil na vinograd.
Grozdne jagode se kotalijo po mojem telesu...in ti jih loviš.
Mhm...asociacija da te vrže.
Sem vesela.
Bolezen name (ne)vpliva...ne zmanjšuje se norost.
Od grozdja do soka pa tudi ni daleč...
Slastno je...paše...ko srkaš.

Ne, zares nimam vročine.
Spala pa sem...popoldansko spanje kihajoče grozilde.
Prebudil me je telefon.

Ja, pa res sem za kam ven, ja.
Ok, pridi na obisk. Če jutri zboliš, ne krivi mene.
In smotana sem. Bom sploh dobra družba?

Kako luštno sva se imela...
Rada ga imam.
Točno zato, ker nikoli ne zameri. Mojemu ostremu jeziku.
Premalo časa imava za obiskovanje.
Ampak...tako hecno se vedno zgodi...treščiva skupaj, ko se potrebujeva.

Tako zabavno navado imava...da si vedno prineseva kaj.
Danes sem dobila še topel slanik iz pekarne...da ne shiram.
In potem sva stiskala pomaranče in si naredila vitaminske bombe.

Lučke na smrekci še vedno modro utripajo...
- Lejo, zares nikogar ne poznam, ki čaka kitajsko novo leto tako kot ti.
- Mogoče pustim smreko kar do decembra.

Mogoče pa res...le zamenjam obeske.
Dam na smreko prazne škatle od cigaret...in me decembra zvije, ko smreke sploh ne bo več videti, le škatle bodo bolščale vame. In preneham kadit? Khmmm...

- Zgledaš zares ubogo.
- Daj, ne pretiravat.
Na maram, da se me pomiluje.
- Ej, čist si povožena.
- Halooo, a nehaš? Mi gre že na bolje.
Naj povem, da bi mi seks povrnil moči?
Smejat se začnem.
- Točno vem, kaj ti šviga po glavi.
Smejem se še bolj.
- Imaš prav, nisi še totalno zbolela.
- Če ti povem, kaj mi zdaj šiba po glavi...
Smejem se sebi. Ko za živo glavo ne bi nikoli priznala, da ne morem več...seksat.
Ne, naj najprej omaga moški.
- Nova zgodba?
- Ne...le domišljija dela... ta ni zbolela. Nikoli ne.

Njegov obisk me je poživil. Vedno me. Rada sem v njegovi družbi.
Ne krade energije.
Dajeva si. In to brez izmenjave tekočin.

Tale prehlad al karkoli že je...se odmika.

Borovnice...raztresene po meni.
Loviš jih z jezikom.
Tihi vzdihi.
Vsakič, ko ujameš drobno jagodo, me preplavi vročina.
Dotiki.
Še.
Pojej vse.
Pojej me.

Ti...kaj bi lahko po tebi polila borovničke in se opijala...s tvojim telesom?
Daj...reci da ja.