torek, 29. oktober 2013

Pilota

Nizki preleti in akrobacije, kot se jih grejo vojaški piloti ob dnevu odprtega neba, so napovedovali primeren dvojinski odnos.
Všeč so mi bili ti adrenalinski začetki najinega razmerja, saj je vse kazalo da si moški, ki mu je posedanje nekaj najbolj mimnjenega kar se lahko zgodi.

Prav zaradi tega sem sama pri sebi kaj hitro sklenila, da bom  sprejela mesto kopilota brez običajnega pregovarjanja, česar pa ti sploh opazil nisi.
To je bila prva napaka in prvi pisk v moji glavi, da morda pa le nimaš kaj veliko veze s pilotiranjem vojaških prestreznikov in je tvoj domet le simulatorski kokpit.
Ampak pozabila bi tudi na ta mali kiks, če ne bi začel vihati nosu nad zmaji ki so si drznili brez tvojega dovoljenja obiskovati nebo.

Kakšna je tvoja resnična narava, je postalo jasno tistikrat, ko sem ti navdušena razlagala o uspešnem pristajanju na letalonosilki.
Zdrl si se name in mi zagrozil, da bom ob naslednjem poskusu samostojnega manevriranja, deležna odvzema licence in za vedno ostala na tleh.

Če bi me uspel bolje spoznati bi zvedel, da grožnje pri meni vklopijo avtomatskega pilota, s katerim odletiva v edini možni smeri in se tam daleč skupaj zabavava ob novici, da si pred kratkim spet zgrešil stezo in razbil letalo.
Erbasi niso zate in kopilot ne samo za okras, je ob tem dogodku pisknil zloben glas v moji glavi.

ponedeljek, 28. oktober 2013

Čevljarja

Čeprav si zmeraj dvomil, sem te imela vedno rajši od prijateljic, katerih obiske si tako ne maral.
Eden od manjših razlogov, zakaj so tako rade hodile v četrto nadstropje, so bili tvoji čevlji.
Se vržem v pepel in priznam, da sem jim povedala za tvoj odnos do njih tistega dne ko si mi rekel, da oranžne štikle ne pašejo k mojemu obrazu in da sem totalno brez okus(n)a.
Ker tega nikoli ne bi smel reči, je bil prepir edina pametna posledica.

Da je bil tvoj fris zelen od zavisti, mi je butnilo v glavo šele pred kratkim . Črni in rjavi tekmovalci za veliko nagrado naj čevlja, se pač ne morejo meriti z oranžnimi lepoticami.
Če bi mi povedal približno število njih, ki so se skrivali v zaklenjeni omari in mi vsaj kdaj pa kdaj dovolil uporabiti tvojo škatlo s krtačami, kremami in glanc krpami, ne bi nikdar njuškala in si po nasvetu Magde končno dala naredit dvojnik ključa posvečene omare.
Vem da to ni bilo po predpisih, ampak firbčnost mi je speštala razum, poskusi razumeti.

Ko sem zagledala vse tiste listke ki so govorili o dnevu nakupa, obrabljenosti, datumih čiščenj in čevljanju po cestah, me je pobiralo od smeha.
Smejala se je seveda tudi ženska kompanija, ko sem jim pokazala razvrščenost in težko sem jih vedno znova in znova prepričevala, da je fotkanje prepovedano.

Razkrita je bila tudi skrivnost tvojega upiranja, da se z mano bosonog preganjaš po travniku.
Zdaj razumem, listki na gležnju ali prstih bi res izgledali čudno in bi skvarili podobo urejenca.
In če si našel moj oranžen pildek na tvojih čevljih številka 29 obrabljenost skoraj za stran, čevljani in čiščeni petnajstega maja, potem si odkril še en razlog za moje neokusno slovo.

sobota, 26. oktober 2013

Kletarja

Nemarnost filmov je kriva, da so v moji glavi kleti polne pajčevin in stare odslužene robe, ki ob sfiženih dnevih tolažilno prinese na svetlo kup spominov. A ti se v teh filmih nisi počutil dobro.

Na micenega ti je šlo, ker kleti nisem pospravljala po tvojih navodilih, v katerih ni bilo prostora za prah.
Nastavljal si mi metle in cunje in nisi štedil pri čistilih, pa vse skupaj ni pomagalo, da bi se spremenila v izurjeno čistilko.

Seveda priznam, da mi je bilo izjemno lahko gojiti zavezništvo s pajki. A če bi si ti redno umival ušesa in z mano veselo kihal med kletnimi spomini, bi mogoče opazil, da nevarnost okužbe ne prihaja s tiste lesene police in bi morda uspel preprečiti infarkt mojega prašnega srca.

petek, 25. oktober 2013

Planerja

Vedno sem mislila da je nedelja dobila ime po odsotnosti kakršnegakoli delanja dela in tega sem se uspešno držala, vse dokler se nisva srečala.
Začudena in rahlo nesrečna sem prvič poslušala tvoje sobotne plane, ki so vključevali nedeljsko vstajanje v mraku.

Ampak ljubezen je tako ali tako slepa in ji je popolnoma vseeno kdaj vstaja, ker ne potrebuje dneva da se zbudi, sem premišljevala v začetkih najine izjemne romance.

Pet in petnajst nedelje so mi tudi zajtrke čisto zasvinjale.
Slabo mi je bilo, ko sem te gledala kako se bašeš z jajci, meni pa je komaj uspelo popiti skodelico čaja. Priznam da sem se spraševala, kako moreš prazen želodec tako zgodaj obtežiti, zraven pa meni razlagati da mi kava ne bo naredila dobro. Ampak, če sem že trpela zgodnje metanje iz postelje, ti zaupam zdaj, da sem med tvojim dvajsetminutnim posedanjem na školjki imela ravno dovolj časa, da sem si v vrtni uti skuhala kavo.

Čiščenje tvojega prelepega avta je bil naslednji nedeljski štos, ki me je zelo kmalu minil. Nisem se znala vključiti v nekajurno glancanje že zdavnaj čistega avta in sem na svojo pobudo raje izbrala obisk maše. Vesel si bil in strinjal si se z mano, da mi bo okolje vseobsegajočega nudilo primerno zaščito pred tedenskimi neumnostmi.

Predstavljam si da bi te vrglo na rit, ko bi vedel kako se je moja pot vsakič končala daleč od cerkvenih vrat in je bila najbolj božja stvar takrat, angelsko pospravljanje sladoleda na vrtu najinega sladoledarja.

Kosilo se je moralo začeti točno opoldne in recept je bil vedno enak, ampak meni nikoli ni uspelo zadovoljiti tvojih kriterijev in po njem si se znerviran zložil na kavč in zasmrčal za par ur.

Zdaj, ko ni več nobenih razlogov za prikrivanje, ti povem, da je bil to vedno moj najljubši del nedelje, ker sem se končno lahko posvetila svojim planom.
Nikoli ne bom izvedela kaj bi se zgodilo z najinim dvojčkanjem – če bi se ti o njih vsaj malo sanjalo.

sreda, 23. oktober 2013

Sladoledarja

Miza na vrtu se je pogrezala in midva sva pod njene noge vedno postavljala kartončke.
Če bi mi že takrat rekel, da je vanilijev sladoled najboljši, bi se zamislila nad ovirami, ki naju ločijo do jagod.
Pa sva se raje zavlekla vsak v svoj kot užitka in lizala tiste mrzle kroglice in upala, da bo miza zdržala.
Vse bi še naprej lepo teklo od severa proti jugu, če ne bi namesto kartončka nekega dne prinesla samo papirnate robčke.
Miza ni več zdržala, prevrnila se je in sladoledna skleda se je zvrnila po tvojih hlačah za ne vsak dan. Govoril in kričal si o nekih štorih, meni pa je v glavi sikala pesem o prašičih. Še danes ne vem zakaj so mi lagali, da prašiči prinašajo srečo.

Malarja

A se spomniš časov, ko sva prinesla na plano vse najine napake in se jim smejala?
Zvabil si me v svoj svet, čeprav mi ni bilo do tega.
Počasno barvanje z vsemi možnimi odtenki nama je predstavljajo smisel in družba je izgubila veljavo. Mešala sva barve in si zmišljevala imena zanje.
Vsa popackana sva gledala kako nama deževje spira barve. Pa sva se še kar smejala, ker nisva vedela, da ni umazanija tista,  ki škodi najinemu odnosu.
Zdaj so časi bedni in ti si postal kralj laži, ker praviš da srčno zelena nikdar ni obstajala in  da svetlobno rumeni nikoli nisi dal dvanajst točk.
Ne boš me prepričal, da postanem tvoja kraljica. Če ti zapojem nish se noče več žogat, a boš končno razumel, da imam vsega dovolj?

sreda, 16. oktober 2013

*Prebrano*

Ljerka B. S. - Krivda 
...o ljubezni(zasvojenosti) med njo in njim.....
/ da, da v vsaki hladnokrvni prasici( na videz in v besedah za rajo)...se skriva del, ki je samo za njej, najbolj ljubljene. kaj takega, za  Ljerko B. S., ljudje še vedno težko verjamejo/

Dušan Bučar - Lapalije Agenti Udbe, v Polju in drugo
...kao avtobiografija
/prej zajebavanje na račun tistih, ki so - ko je bilo moderno in dovoljeno - začeli govorit o Udbi...."Smrt fašizmu - slabo gre narodu"/

Marjan Žiberna - Bazni ščurek 
odprava v Himalajo  skozi oči nekoga, ki ni ravno alpinistični norec*. jih ima pa..rad. in rad piše
/če bi bili  osvojeni vrhovi in stene vse kar šteje, že dolgo ne bi več plezal...nekaj takega, je skupno vsem alpinistom in plezalcem, verjamem
* to je zame v tem primeru, ljubkovalno poimenovanje /

Zoran Benčič - Psi brezčasja
...kriminalka....
/glavni akterji zla prihajajo z vrha....naša sodobnost. Pasje naselje kjer lahko kupiš vse, bi lahko bil City park/

Matej Krajnc - Balada za bencinsko s sirom
...dogodivščine 30letnega jebivetra
/v resnici ni tak jebiveter, le....prilagodi se danim pogojem/
...
Helena Cestnik - Klepet s seboj: resnična pravljica iz blodnjave
...soočenja z rakom in parkinsonizmom pri 40ih.... razmišljanja, ko te hude preizkušnje zabijajo v tla
/v bolezni nisi sam. obkrožajo te različni ljudje. tudi taki, ki si takrat želijo tvojega moža. zato ne zmotno mislit, da ti vsak z nasmehom, želi zgolj dobro. ja ja, pravica res včasih zgleda grdo in greh prekrasen.../

Si preberem še kaj od njih, ja.

sreda, 2. oktober 2013

Plašnice


 Pred mehko izbiro
pobegneš v jutrišnji dan.
Trepetajo vrhovi  odgovornosti
in robov  sivine
se drži
postan dim
Leporečje si je  podarilo nov izgled..
 Zamisli se režijo v svoji blaznosti
in srkajo
z upanjem
poraslo grenkobo.
Mir si je 
napisal divjo zgodbo.