ponedeljek, 28. november 2011

Stik

Pred nevidno pregrado
se je ustavil pogled.
Pokleknil je
in zaprl oči.
Drobencljale so sekunde,
marširale minute.

Upal je in sanjal,
zaprtih oči.
Nič se ni zgodilo.

Nihče mu ni povedal.
Da sanje potrebujejo,
živost odprtih oči.

In ti? 
Tudi takrat - ko noč najbolj žari - navihan sončni žarek si.

petek, 25. november 2011

Ves moj

Vesolje sem oblekla v pisane barve.
Čakala sem
repatca, ki je nosil dragocen tovor.
Čakala sem,
pa se je božček izgubil med zvezdami.

Spraševala sem,
pa se je sonce zavilo v molk
in
luna je izginila, ni hotela lagati.

Kje si,
da odgrneš rjuhe mojega poželenja,
sem kričala skozi gosto meglo v zvezde.
Kje si,
da nora norost
naju odnese tja nekam...v prazen prostor.

Ljubi me na ledeniku,
divjajva na sivem oblaku.
Naj noč odpre vse skrinje strasti,
naj se poguba začne.

Hočeš
da sem divja zate
Hočeš
da se slačim pred tvojimi očmi
Hočem
da ti oči žarijo
Hočem
Hočem

Ples neznosen
tam
na tisti zvezdi.
Želim čutiti,
roke tvoje.
Raziskujejo,
vrti se mi.

- želja
želja -

- Čutiš
Čutim -

Sva na tisti zvezdi
kjer divjajo nore želje,
divjata telesi
in nič ne obstaja.

... bi se ti dala
vsa
in hip zatem utonila v pozabi.


----cesta je šla tam mimo in me nasmejala. norca dva. uživača.
Lep vikend se ti naj obrne.

ponedeljek, 21. november 2011

Hja

V bistvu so nedelje
kljub svojemu imenu,
izjemno naporne.

Ne, maš se ne udeležujem
in tudi kuhanju nedeljske juhe
se z užitkom izognem.
Lovljenje miru ob kavi
in premišljevanje o nič takem kar bi se moralo narediti,
je razvajanje za teden, ki sledi.


Je štedilnik stvar,
ki ga pravi moški
obvlada, ravno tako, kot avto?
Ja!
V kuhanju uživa,
če mu le ne težačiš
in serješ po glavi,
ko kuhinjo za tren oka,
spremeni v prodajalno posode.
Če si dokaj odprte glave,
se neredu samo smeješ.
In počakaš, da se ga loti sam.


V zahvalo za brezmejno dobro kosilo pa.......devetstotriinšestdeset pikic je premalo.

In hvala...ker nisi prdeč in rigajoč prasec.

nedelja, 20. november 2011

*Boza - fermentirana pijača iz žit*

"Pred dvema desetletjema smo se prijatelji odpravili na smučanje na Bijelašnico. Bilo je le nekaj let po zimskih olimpijskih igrah. Zgodaj zjutraj smo z vlakom prispeli v Sarajevo. Postopali smo po zasneženem mestu in zavili na zajtrk v slaščičarno na Baščaršiji. V asketsko urejeni slaščičarni z utrujenimi mizami, pokritimi s plastičnimi prti, je našo pozornost pritegnila posoda z rumenorjavo brozgo. Stala je na slaščičarski vitrini. V vitrini so se ponujale baklave, tulumbe, šamrole in druge za takratno širšo domovino značilne slaščice. Poleg neznane brozge je stala posoda limonade, kot v vsaki vaški ali mestni slaščičarni. »Kaj je to?« smo s prstom pokazali na rumenorjavo čudo. »Boza!«.

»Potem pa dajte bozo za vsakega!« smo bili enotni. »Ne, fantje, ne bo vam všeč!«. »Vseeno,« nas avanturizem in radovednost ni minila, »Bozo za vsakega!«. Slaščičarke nismo uspeli prepričati in nam je najprej dala vsakemu le požirek za pokušino. Šele ko se je prepričala, da smo nad bozo navdušeni, smo dobili vsak svoj kozarec. Okus po bozi sem si dobro zapomnil, pravega recepta pa dolgo nisem uspel dobiti. Na internetu je precej bolj ali manj posrečenih receptov, pravega pa sem našel v znanstveni literaturi. Ja, znanstveniki raziskujejo tudi bozo.

*Še zanimivost: Če v Google vtipkamo »boza« in »drink«, dobimo 23000 zadetkov, če pa vtipkamo »boza« in »breasts«, dobimo kar 55000 zadetkov. Zakaj? Raziščite sami. 

Kaj je boza? 
Boza je fermentirana pijača iz žit. Kot na primer pivo. Pripravljajo jo na Orientu in Balkanu. Je viskozna kot hruškov sok. Barva je odvisna od kombinacije žit. Če uporabijo več koruze, je bolj rumena, če uporabijo proso, riž ali pšenico, je mlečne barve. Pripravljajo jo z naravno fermentacijo mešanice mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. Okus in obstojnost sta močno odvisna od teh mikroorganizmov, zato so boze v različnih regijah zelo različnih okusov. Turški znanstveniki so izolirali mnogo različnih vrst bakterij in kvasovk iz boze, nato pa so pripravili bozo z različnimi kontroliranimi kombinacijami mikroorganizmov. Ocenjevali so organoleptične lastnosti: okus, izgled, vonj in občutek v ustih. Ugotovili so, da je najboljša kombinacija bakterij Leuconostoc mesenteroides subsp. mesenteroides, Lactobacillus confusus in kvasovke pekovskega kvasa Saccharomyces cerevisiae.

Mikroorganizmi v bozi 
Mlečnokislinske bakterije brez kisika pretvarjajo ogljikove hidrate v mlečno kislino in druge organske kisline. Mlečna kislina v hrani zavira rast drugih, neželenih bakterij, ki bi hrano pokvarile. Nekatere mlečnokislinske bakterije, pravimo jim heterofermentativne, pa poleg mlečne kisline izdelujejo še etanol in ogljikov dioksid. Ogljikov dioksid izpodriva kisik in pripravi medij za rast še drugih mlečnokislinskih bakterij. Obe bakteriji, ki ju priporočajo turški znanstveniki, sta heterofermentativne: Leuconostoc mesenteroides in Lactobacillus confusus. Leuconostoc mesenteroides sodeluje tudi pri kisanju zelja. Lactobacillus lactis, ki je najpogostejša vrsta bakterij v kislem mleku, pa je homofermentativna – torej izdeluje le mlečno kislino. Tako v kislem mleku ni alkohola.
Zanimivo je, da južnoafriški raziskovalci, ki so raziskovali bolgarsko bozo, niso našli vrste kvasovk iz pekovskega kvasa, našli pa so dvanajst drugih vrst kvasovk, med drugimi tudi Candida inconspicua, Rhodotorula mucilaginosa, Pichia norvegensis, ki so za človeka oportunistično patogene. To pomeni, da lahko pri imunsko oslabljenem človeku povzročijo okužbo. Južnoafriški raziskovalci v svoji študiji priporočajo, da komercialni izdelovalci boze uporabijo kulturo znanih mikroorganizmov. Ta napotek bomo upoštevali tudi v našem receptu.
V bozi so tudi probiotični mikroorganizmi. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije med probiotične štejemo tiste mikroorganizme, ki blagodejno delujejo na zdravje gostitelja, ki jih poje. Blagodejni učinki so lahko na primer zmanjševanje črevesnih okužb in vnetij ali vpliv na imunski sistem. Probiotični mikroorganizmi preživijo ostre razmere v želodcu in črevesju. Pritrdijo se na epitelijske celice v sluznici črevesa in so zato pomembni za obrambo pred patogenimi mikroorganizmi, saj tekmujejo za ista mesta na površini sluznice. Patogeni mikroorganizmi lahko povzročajo vnetja črevesa, in tudi zvečajo tveganje za pojav raka debelega črevesa. Južnoafriški, argentinski in nemški znanstveniki so dokazali, da imajo mnoge bakterije (na primer sevi vrste Lactobacillus plantarum) v bozi probiotične lastnosti.


Recept 
Zvrhano jedilno žlico koruzne moke in pol žlice bele pšenične moke zmešamo z malo hladne vode. Gladko mešanico vlijemo v liter vrele vode. Dodamo šest žlic sladkorja in kuhamo pol ure. Ohladimo. Dodamo čajno žličko kislega mleka. Boza, cepljena z bakterijami iz kislega mleka je najokusnejša, lahko pa poskusimo tudi s kislo smetano. Da se kislo mleko lažje umeša v bozo, ga moramo prej zmešati v eni ali dveh žlicah boze, šele nato mešanico vlijemo v celotno količino. Bozo smo tako cepili s kulturo mlečnokislinskih bakterij iz kislega mleka, na primer z Lactococcus lactis in Leuconostoc citrovorum. Jogurt kot vir bakterij za bozo ni primeren, saj so v njem termofilne bakterije Lactobacillus bulgaricus, ki za rast potrebujejo toplo okolje. Bozo pokrijemo, saj za fermentacijo ne potrebuje kisika. Pustimo dva dni na sobni temperaturi. Če želimo bozo z več ogljikovega dioksida, lahko po dveh dneh dodamo še za noževo konico pekovskega kvasa in pustimo še čez noč. S preveč kvasa in s predolgo fermentacijo lahko dobimo bozo s preveč alkohola. Bozo ponudimo hladno.
Dobra boza ima, tako kot dobro vino, svojo cvetico, vonj po sadju, medu, lešnikih. Tudi enako kisla je kot vino; pH ima okrog 3,5. Vendar je zaradi sladkorja kislina manj izrazita. V Srbiji bozo postrežejo s sladoledom, v Turčiji s cimetom in praženo čičerko, mi pa jo lahko ponudimo s cimetovimi piškoti.
V trgovinah v Srbiji prodajajo močno kislo pasterizirano bozo, ki ima pH kar 3,0. Taka boza v hladilniku lahko zdrži več tednov, če je prej seveda ne popijemo.

Marko Kreft
Vir

*...tako število zadetkov, je bilo pred tremi leti.
Za kaj je dobra. če verjameš. če imaš potrebo. nujno poskusi. in poročaj.

sreda, 16. november 2011

*Pozor, strupen sem*

"Usta so ga pekla, ustnici in jezik so postajali razpokani in od ugriza nista pretekli več kot dve minuti, ko je strup že deloval. V ustih ni imel več pravega občutka in govoril je, kot bi mu zobozdravnik z injekcijo omrtvičil usta. Do civilizacije je bilo še daleč in na zdravniško pomoč ni mogel več računati. Opotekal se je skozi deževni gozd Papue Nove Gvineje in si še vedno drgnil ustnici s ptičjim perjem. Le na tak način je lahko dokazal, da obstajajo tudi strupeni ptiči. Dolgo so znanstveniki menili, da jih na svetu ni. Toda ko je biolog iz čikaške univerze leta 1990 začel zatrjevati, da obstajajo na svetu tudi takšne živali, so postali bolj pozorni.
Minilo je kar nekaj let, preden se je skupina evropskih in ameriških raziskovalcev odpravila v pragozdove Nove Gvineje, da bi ugotovila, če je vse skupaj res. Res je imel neki ne prav ugleden ptič, ki so ga domačini imenovali pitohui, v perju, koži in mišicah prav tak strup, kot ga ima neka vrsta žab. Rdečkasto rjav do črno obarvan ptič, ki ga je možno najti samo tam in na sosednjih otokih, sodi v vrsto ptičev trmoglavcev, ki živijo v goratih področjih otoka. Domačini ga ne marajo, saj je njegovo meso zaradi strupenih primesi zelo grenko in nikakor ne sodi v kuhinjske lonce.


Neznano število strupenih vrst

Nekateri raziskovalci že desetletja tavajo po svetu in raziskujejo samo strupene živali in rastline. "Doslej smo le malo pobrskali po površini zemlje, saj obstaja še mnogo neznanih vrst, ki so strupene, predvsem v morskih globinah," pravijo izvedenci. 100.000 strupenih vrst na svetu je vsekakor premajhno število, saj se še vedno podcenjuje strupenost nekaterih organizmov, ki so bolj razširjeni, kot želimo priznati. Vzrok je verjetno dejstvo, da raziskovalci raje preučujejo znane vrste, izogibajo pa se tropskih področij, kjer strupenih vrst kar mrgoli. Večje zanimanje spodbujajo tudi tiste strupene vrste, ki škodujejo človeku, zanemarjajo pa tiste strupene živali, ki se predvsem uničujejo same med seboj. Živali so namreč strupene tudi zato, da lahko pridejo do plena. In da se branijo. Ljudje jih ne zanimajo.
Tisti, ki se ukvarjajo s strupenimi živalmi, nimajo lahkega dela. Neki ameriški študent je nameraval raziskovati življenje strupenega kalifornijskega bradavičarja. Ni bil dovolj previden in preden se je zavedel, mu je ta zasadil v roko svoje šest milimetrov dolge zobe, ki jih kljub naporu študent ni mogel pravočasno razkleniti. Končno mu je le uspelo, preden je padel v nezavest. Ko se je prebudil, je bil popolnoma moker od potuin je večkrat bruhal. Jezik in ustnici so mu nabreknili do neraspoznavnosti. Čez pol ure so ga že prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki komaj zaznali utrip. Pritisk mu je močno padel, srce pa mu je bilo kot ponorelo. Obraz je imel zatečen, enako otečena je bila možganska ovojnica. Po nekaj urah mučnega boja za življenje, so si zdravniki oddahnili.
...

Večina strupa, ki se vbrizga z zobmi ali zželom, se sestoji iz beljakovin. Toda tu se njihove skupne lastnosti nehajo, saj imajo strupi zelo različne druge sestavine. Obstaja več kot dvesto kačjih strupov s povsem različnim delovanjem. Zaradi tega tudi ni nekega univerzalnega kačjega protistrupa. Vsak strup deluje drugače in zahteva drugačen protistrup. Kačji strupi napadejo naš živčni sistem, ki je paraliziran, moteno je strjevanje krvi, kar ima za posledico notranje krvavitve. Pri živalih nastaja strup večinoma v posebnih žlezah ali pa v telesnih tekočinah. Z ugrizom, pa tudi z izpljunki, pride strup do človeka. Kače svojega plena ne morejo razkosati, zato ga morajo požreti celega. Težko si je predstavljati, dabi moral na primer človek požreti celega prašička. Tudi če bi mu to uspelo, bi umrl zaradi metana iz prašičkovega trupla. Da se ne bi kača na ta način sama zastrupila, spusti hkrati s strupom v žrtev še koncentrirani encim, ki ureja prebavljanje hrane. Tako v kačinem telesu miš dobesedno razpade že v eni uri.
Posebej v Avstraliji je velika verjetnost, da pohodniki po zapuščenih in vročih predelih naletijo na tak strup, saj je kar 70 odstotkov tam živečih kač strupenih. Med njimi je tudi najbolj strupena živalna svetu:do dva metra dolg taipan. Strup ene kače lahko pomori 250.000 miši ali dvesto ljudi. Vzrok smrti kot posledica njegovega ugriza je zadušitev, saj ohromijo vse mišice in s tem preneha tudi dihanje. V tolažbo popotnikom je dejstvo, da je svetlo(do temnorjava) kača zelo plašna in se raje skrije, kot da bi napadla. 


 Po nekaterih ocenah je na leto na svetu okoli pet milijonov ugrizov kač, smrtnih žrtev med ljudmi pa 125.000. Posebno ogroženi so otroci, saj se majhna telesa strupu skoraj ne morejo upirati.

Previdnost pri kopanju

Toda nevarnosti ne prežijo samo na kopnem, pač pa tudi v morju. Posebno nevarna je neka vrsta meduze, ki jo Avstralci imenujejo morska osa. To je najbolj strupena morska žival, saj povzroči več smrtnih žrtev kot napadi morskih psov. Njena dvajset centimetrov velika glava spominja zaradi izrazite modre barve na modro luč policijskih avtomobilov. Smrt prihaja iz njenih od 60 centimetrov do dveh metrov dolgih lovk, posejanih z ožigalnimi celicami. Odrasle živali naj bi imele od 150 do 200 milijonov ožigalnih celic in s to količino strupa bi lahko morska osa pomorila 250 ljudi. Napada ljudi, ki se brezskrbno kopajo. Ob dotiku lovk se strupene nitke kot harpune bliskovito zarijejo v kožo in spustijo mešanico strupenih proteinov. Pri majhnih otrocih preneha srce biti že po nekaj minutah, saj strup razkraja srčne celice. Čeprav so nekemu otroku, ki se je kopal v vodah južne Avstralije, takoj po dotiku z morsko oso kožo namazali z vinskim kisom, ki je priznano najboljše prvo sredstvo proti takemu strupu in so žrtev takoj pripeljali v bolnišnico, je že čez eno uro umrl.

Splošno nevarna je tudi "portugalska galeja", katere z zrakom napolnjen in modro svetleč mehur plava kot vrh ledene gore na vodi, pod vodo pa vleče za seboj do 30 metrov dolge lovke. Kdor se zaplete v te lovke, takoj začuti neznosno bolečino, vendar ima še toliko časa, da se lovk osvobodi. Njen strup napade srčno mišico in čez nekaj minut zastane."

Peter Seunig
Nedeljski, 6.11.2011

Te pozdravlja, strupen jezik.

ponedeljek, 14. november 2011

Škorpijon

 
Če bi vedela
...da z lažmi
polniš moje sanjave oči.
...da prijaznost igraš
a v malhi svoji oster nož imaš.
...da zlobo v naročju držiš
za hrbtom mojim hinavsko se smejiš.
...da sovražiš moj dotik
se zdrzneš ob njem kot bil bi kače pik...
...da poljuba ni ti mar
srepeč pogled meni edini dar.

Če bi vedela vse to.
Ne želela bi več leteti.
Ne mravljam peti.
Ne sonca v srce zadeti.

nedelja, 13. november 2011

Od Litije do Čateža

Vstala ob petih vsa prestreljena, pojedla dva toasta s sirom, se nalila s kavo.
Štart malo pred sedmo. Štiri ure in pol hoje. Jedla odlične majhne orehove buhteljčke in pila mmmm čaj - iz termoske. Zmazala dve malinovi čokoladi in pet viterginov.
Enmalo popizdila, ker ljudje ne upoštevajo navodil - ne obuvaj si novih čevljev za take podvige.
Srečala en kup ljudi, ki jih med letom redko. Par njih, sem se reees razveselila.

Zdaj si med potjo - s pomočjo tabel - lahko vsak osveži spomin na Levstikovo popotovanje. Branje res ne škoduje.

In ne, to ni pijanski pohod. Vsak se sam odloči - ali se ga bo nažrl ko prasec  ali užival.



petek, 11. november 2011

Pik

Žametni strup
se je razlil,
čez tvoj obraz.

Utrl si je
jedko
mrzlo gaz,
čez tvoj obraz.

Glasno zaskeli,
izginile so
tvoje oči.

Obupno zaboli,
najinega
obraza več ni.

Zapredla sva se v dišečo žalost.
Daj reci, da bova pregnala njen vonj. Oba.

sreda, 09. november 2011

Merkej

Imej na umu.
Da je vdiranje na/ v tuj teritorij.
Mala malca.
Za stručkote mojega kova.


torek, 08. november 2011

ponedeljek, 07. november 2011