Ti veš

 s čim je porušen mir

in kaj spancu 

ne da leteti 

po zasluženih sanjah
-
hvala
za ušesa
in bližino
tudi takrat
ko si
daleč stran

Dobra sva

- 

smejeva se 

do neba

 malomeščanskim

spodobi se traparijam

-

 slaboumnemu blebetanju

razbijava zobe

in prepoveva vstop

-

posekava besede

ki se vlačijo iz kotov 

le zato

da molk 

ne zaseda prvega mesta

-

 in greva 

med zasnežene porednosti

kjer si izbereva ure

ki jim bova

tudi jutri rekla srečne

 

Boš

Če bi si izbral

trenutek

ki ti najbolj sede

bi rekla
da bi
tvoj pogled

tipal

od zadaj
ponujeno

lepo zaobljeno

široko nasmejano
izzivu primerno

kompliciranost.

 

Dan še

 Jedilnica v kleti, poljubi zasedajo vse stole.

Kava se kuha, ješ banano, te razganja od pričakovanja?

Diši vroča opojnost. Podaljšujem pripor razgretosti, prijetno je sedeti v tvojem naročju.

Roke ti uhajajo, všeč mi je njihova nežnost. Ponujaš brez zahtev, dajem brez vprašanj?

Enostavno je.
Ko je
množica stopnic
samo korak
do vrha.

Lepljiva zavesa

Pod zelenim vsakdanom višina išče nagrado za brezskrbne potope.

Razgled si čisti ušesa in ga ne zanima poskakovanje mehko kuhane sivine.

Zaprta sledilna naprava riše. Pogumno se derejo koraki  slovesa.

Potrgani kabli čemerno slonijo na polici vseenosti. Čas jim krajša dobrodušen medenjak.

Sladkoba drgeta, pozabila je obleči plašč.

Karneval zmešanih kart podpira trgovanje. Možgani histerično zidajo surove izbire.
Iz razbitih mlačnosti sili smrdeč dim. Ograjena svoboda brez načrta podira prostor.
Kotalkanje čustev nima enakovrednega naprotnika.

Ko se sebičnosti sesedejo pljuča,
je iskanje srca brez zavor
otročje lahka naloga.

Podmornica

" Podmornica P-913 je bila del projekta gradnje podmornic razreda Una, namenjenih tedanji floti jugoslovanske vojne mornarice. V 80-ih letih so namreč prišli do zaključka, da večje podmornice niso primerne za izvajanje vrste nalog obenem pa se je iskal bolj ekonomičen pristop za širjenje podmorniške flote. Skupno je bilo tako dokončanih šest podmornic, ki so dobile imena po rekah iz vsake izmed socialističnih republik v Jugoslaviji.
Temeljna naloga teh žepnih oziroma diverzantskih podmornic je bil predvsem prevoz in podpora bojnim potapljačem (diverzantom).
Podmornice so lahko sprejele do šest polno opremljenih diverzantov, hkrati pa je bilo treba v lahki trup podmornice vkrcati še 4 podvodna vozila, diverzantske mine in vso ostalo opremo. V primeru izvajanja minskih nalog je vsaka podmornica namesto podvodnih vozil nosila 4 mine. Posadka na podmornicah se je tako gibala med 4 in 10 člani, odvisno od samega namena naloge. Akumulatorske baterije so omogočale doseg okoli 250 milj (463 km) ob povprečni hitrosti 3 vozlov (5,5 km/h). Najvišja podvodna hitrost teh podmornic je bila 8,2 vozla, delavna globina potopa pa je dosegala 120 metrov. "


P-913 Zeta je bila od vseh šestih, najbolje ohranjena.
Prevoz iz ČG v Slovenijo, je bil menda precej zakompliciran.
Ponavadi so v njej preživeli 5-6 dni.
Kemično stranišče je imela, umivanje pa...khmmm.
Po šestih dneh, ko so odprli loputo in možakarji spet pogledali na svetlo, je menda vse v radiju 50metrov, pocrkalo zaradi smradu. Šala.

....ni bilo 42 metrov pod morsko gladino in verjetno se s podmornico žaaaal ne bom nikoli vozila....je bilo pa vseeno super. lep in prijeten dan. in to sooončen.

Mačkom

Bilo jih je pet.
Namnožili so se pri sosedih, hranili pri mojih.

Baje so plašili njihove kure, jim baje tudi jajca jedli, uničevali ograjo, ko so plezali na drugo stran in po vrtu preveč drekali. Taka je bila razlaga, precej motene* sosede.

Zato so nekega, ne tako oddaljenega dne prišli iz zavetišča - in jih polovili. Rumi, Sivija in Šumi.
Sena je ušla, Tobija pa niti blizu ni bilo. In od takrat, ju ni več.
Niso bili razvajeni, zelo pridno so lovili miši.

Hvala, soseda.
*zdaj sprašuje mojo mamo, če misli, da bi lahko dobila nazaj vsaj Rumi in ji z jokajočim glasom razlaga, da je kuna spet jajca pila

Zakaj so morali iti?
Ker so bili raje pri mojih kot pri sosedovih.

Detel

Spola se razlikujeta po barvi tilnika 

samica ima črnega, samec pa rdečega.

Spomladi svatujejo - trkajo po drevesih in pločevinastih obrobah na el. štangah in dimnikih.

Dupla si najraje naredijo v  suhih in bolnih listavcih. 4 - 8 jajc v gnezdu, mladiči imajo rdeče teme.

Če so lačni, vdirajo tudi v gnezdilnice manjših ptičev - povečajo vhodno odprtino ali pa kako drugače razbijejo gnezdilnico in si privoščijo jajca ali mladiče.

Ni te

Zdaj v vetru in  petju ptic

lovim podobe tvoje.

Izginil je smeh

-

zdaj žalost srcu

razlaga pesmi svoje.

V praznem dnevu

duša glasno joče

- 

drobna misel tava

želi si nemogoče.

Sonca ni

Na mokri zemlji

ni sledi
-

ni več žarkov

nasmejanih dni.

Drhti sivina 

iz oblakov
-

ne sliši gozd

več tvojih korakov.

Za vedno zaprla si oči
-
neznosen mir
glasno ihti.

Tako zelo

Sem upala
Da bo v tvojem življenju še veliko pomladi
Za vse, hvala

Draga moja, lepo potuj

Dober tek

Tvoja mmmm

Dvorec Hošperk (Haasberg)

"Dvorec Hošperk, ki je danes v ruševinah, prekrit z rastlinjem in obraščen z drevjem. Ruševine stojijo na Planini nasprotni strani kraškega Planinskega polja.
Dolgo časa je veljal za eno najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem, s čudovitim parkom, katerega ostanki so vidni še dandanes.
Leta 1716 je Marija Šarlota Eggenberška poleg gospostva Šteberk in Logatec, Hasberg prodala Johannu Casparju Cobenzlu. Ko je leta 1810 rodbina Cobenzl izumrla, pa ga je podedoval Mihael Coronini pl. Cronberg, tj. iz Kromberka.
Leta 1846 je drugič prešel v roke rodbine Windischgrätz, ko ga je kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Ta rodbina je bila tudi njegov zadnji lastnik.
Dvorec so med 2. svetovno vojno 27. marca 1944 požgali partizani, takrat je bila popolnoma uničena dragocena notranja oprema, arhiv rodbine ter družinska grobnica Windischgrätzov."
VIr

Leta 1943 so se vanj naselili Nemci. Ko so odšli (pobegnili?), so ga 1944 partizani požgali. Brihtno, res.
Po vojni so ga nacionalizirali in kot mnogo drugih stvari, razglasili za kulturni spomenik.
Z njim so seveda izjemno lepo ravnali, se vidi še danes.

Tako je zgledal okoli leta 1900 - slika je v Narodnem muzeju

 ...kulturni spomenik, ki so ga skušali nekaj obnavljat...fotki sta sposojeni

 Tako zgleda pa danes
...včasih so celo sanjali, da bi tam uredili Evropski muzej Krasa

 Dostop je prepovedan, ker je - čudno a ne - nevarnost, da te ruševine zasujejo.

V bližini je Unška Količevka - jama udornica in italijanski rovi, zgrajeni med vojnama.

Lep dan je bil.

Vstaja

Je menda 9. marca. Katerega leta?

Čudno - ok, kakor za koga, zame ne - da novinarji tokrat ne bombandirajo 125x na dan z globokoumnimi novicami o grozljivo težkem položaju ljudi - zaradi koga že?

Ne pozivajo in ne kričijo o željah vseh mogočih "lačnih in zatiranih ljudi".
Ne dajejo besed vsem mogočim "kulturnim kulturnikom", da klaftrajo nesmisle.
Čudo prečudno - kar naenkrat se very objektivni novinarji ne postavljajo na stran ulice, ki želi zrušiti - koga že?
Nič podivjanih pozivov k protestom? Aaaaa?

Ajaaaaa, saj res, Janša je že padel. Propagiranje "spontane" vstaje, je mimooo.
Zdaj je čas za povzdigovanje nove vlade starih prdcev, ki so taaaaako superkrasni, da protest ni več aktualen.
Supermenbetmenspajdermen odleti in vse je spet, tako kot je bilo - prelepo?
Ajmeeeeee..............................

Sploh pa... v Ljubljano vstaja zdaj reeeees ne paše, drži. Ljubljeni dasa Jankovič, si tega reees ne zasluži.
Čak, a ni Jankovič tud odletel? A ni?? Pizzz......pa kako, saj so tulili, da mora?! Neeee, to se je meni sanjalo - da morajo odleteti VSI. To bo, jaaa

Fakinšit.....kako se vas da nategnit, ljudstvo slovensko! Za tren oka, se prodate!

V soboto bo delno jasno/delno oblačno. Lih pravo vreme, za crkljanje. Če bog da, ne izpustim te iz postelje!

Zbiralci