četrtek, 30. april 2009

Predmajska

Zadnji aprilski del. dan.
Nekaj pred deveto zjutraj.
City Park...ljudje čakajo, da se odpre.
Nasmehnem se. In si mislim...niste normalni.
Mar bi še spali. Ali šli v naravo.
Ne. Ljudje gredo na špancir po trgovinah.
Se oskrbet za dooolge praznične dni.
Jaoooo....

Čimprej iz tega mesta nakupov.
Ljudje skačejo čez cesto ko ovce.
Ok...prehodi so. Pa zato lahko stopiš nanj kar tako, brez da se prepričaš ali lahko?
Očitno...

To mi je bilo vedno uganka. Ali človek ne ve, da jo bo ob njegovi ignoranci - pogledati levo in desno - in moji morebitni zamišljenosti, odnesel slabše on in ne jaz, varno spravljena v avtu?
So jih tako dobro podučili, kdo ima prednost na zebri? Dobro? Ne bi rekla...

Lačna sem. Avto pa žejen.
Na črpalko pripeljem v istem trenutku z nekim gospodom. Gospodom? To bo ja.
Izkazal se je za eno napihnjeno, samovšečno moško vrečo niča.

Začne se razburjati, ker sem ga menda prehitela in ne bi smela. Ker bi lahko povzročila trk.
Začnem se smejat in mu rečem dober dan.
Še bolj ponori in reče, naj se ne norčujem.

Norčujem?
Priletel je s ceste z bogvekakšno hitrostjo, jaz pa počasi..10, 20 na uro, ker več tam niti slučajno ne gre. In on meni, da bi skoraj povzročila trk?

Umirite se gospod...vsaka jeza vam krajša življenje.
Naj utihnem, zasika.
Kot bi biku pokazal rdečo.
Pa kdo si ti, da boš meni govoril naj bom tiho?

Prikaže se črpalkar...poznava se. Največkrat se ustavim na tej črpalki.
In dobro ve, da sem ena sama prijaznost.
In da se ne drenjam...ne izzivam...ne preskakujem vrst.
Povpraša, v čem je problem.
Gospod nadere še njega...naj se ne vmešava. Gospod?

Prime me, da bi ga na gobec. Da bi že enkrat utihnil.
Eeeh ne...nima smisla. Taki nikoli ne utihnejo.

Klik, klik...rezervoar je poln.
Me prešine...kaj če bi ga zalila z nafto? Bi nehal stresat bedarije?
Nasmehnem se... si ga zamišljam, vsega smrdečega in mokrega.

Eeeh ne...nima smisla.
Je že itak dovolj kaznovan, da mora na zadnji aprilski del. dan, srečati ravno mene.

Pa lep dan vam želim...gospod

sreda, 29. april 2009

Man United - Arsenal

Prva tekma polfinala Lige prvakov...

Man United:Van der Sar,O'Shea,Vidic,Rio Ferdinand,Evra,Fletcher, Carrick, Anderson,Ronaldo,Tevez, Rooney
Subs--Foster, Berbatov,Giggs, Scholes,Ji-Sung Park,Da Silva,Evans

Arsenal: Almunia, Sagna, Toure, Silvestre,Gibbs,Walcott,Fabregas,Song,Diaby,Nasri,Adebayor
Subs-- Fabianski,Eduardo,Denilson,Ramsey,Djourou,Bendtner,Eboue










Rezultat...1 - 0

Mož tekme...Almunia, ki je s s svojimi norimi obrambami preprečil vsaj par golov več.
/takega vratarja potrebuje angleška reprezentanca/

Nesrečnež tekme...Eduardo, ki si je priigral novo poškodbo. Zanj je sezona najverjetneje končana.

Mož, ki mu ploskam...Giggs, 800. nastop za United. To pa je pripadnost klubu.

Vroče bo na Emiratesu na povratnem obračunu...

torek, 28. april 2009

Besede

Danes bi ti spisala nekaj besed.
Tistih...divjih.
Tistih...shranjenih le zate.

Ne bom.
Ne smem.
Ampak tako rada bi.

Le zate...
Uživala sem, ko sem ti pisala.
Tebi. Od mene. Zate.
Vem, da si užival tudi ti.
Meni. Od tebe. Zame.

Znorela sem en dan.
Ne...znorela ni pravi izraz.
Postala sem žalostna.
Ne...tudi to ne bo prav.

Počutila sem se na moč neumno. Ne? Ja?
Bedno?
Izigrano?
Naivno?
Brezvezno?
Ah...ne vem več kako sem se počutila....
Niti slučajno dobro...to pač vem.

Besede namenjene tebi - so bile le zate.
Jih lahko zdaj namenim še komu? Točno te, ki so bile namenjene tebi?
Jih lahko razpošljem naokoli po svetu?

Ne bom jih, ne boj se.
Besede, ki sem jih delila s tabo...
So ostale tam. V predalu s tvojim imenom.

Pospravljam predal. Počasi. Zelo počasi...
Pospravljam besede. Počasi. Zelo počasi...

Nekega dne bodo izginile. Vse.

ponedeljek, 27. april 2009

Podgane

Včeraj je pes ujel podgano.
Lahko bi ga klicali kar podganar.
In sosedovo hišo - raj za podgane in miši.

Ta včerajšnja, je bila spet ogabno velika.
Popraskala/pogrizla?/ ga je po smrčku. Pa se ne da.
Vedno znova in znova jih zasleduje. In ujame.
In privleče skoraj na prag. In čaka pohvalo.

Imeti podgano kot hišno ljubljenko?
Niti slučajno. Raje žabo. Ali ščurka.

Zadnjič sem brala o podganah v indijski državi Mizoram.
Pojavijo se v enormnih količinah, ko cveti neka vrsta bambusa. Na vsakih 50 let.

Požrejo bambus in se lotijo še ostalih zadevščin.
Fuj...si ne morem predstavljati, da bi vsenaokoli gomazelo in opletalo s temi dolgimi repi.
Zobe pa imajo...to pa.

Matr...zobar se bliža. Mi je že slabo.

Nimam pojma kdo mi je rekel, da je podgana prebrisana.
Morda nekdo, ki jim je nastavljal strup, pa so se mu spretno izognile?

Kakorkoli že...skopala sem majhno jamo in vanjo položila podgano.
Tam, na drugi strani potoka, kjer je že precej grobov.
Pes me je gledal izza ograje in si verjetno mislil, da se mi je odtrgalo.
Da bo nekoč tudi on tam...sem pomislila....

Pa se mi ni.
Čeprav jih ne maram in se mi gnusijo...zaslužijo si svoj grobek.
Vsako živo bitje si ga.
Na misel mi pridejo kosti v Hudi jami...


Podgano si pokopala???
Saj nisi normalna...mi je rekel prijatelj med smehom.

Ej...kdaj sem pa sploh rekla, da hočem biti normalna?

No...zaradi Remyja, se je ljudem snelo. Podgane so postale hišni ljubljenčki.
Množična histerija.
Če bi pa filmček govoril o deževniku, ki bi rad postal pilot...kdo ve...




Ok, priznam...rada imam risanke.

nedelja, 26. april 2009

Arsenal - Middlesbrough







Tekma, ki je bila...dobljena z lahkoto.
Ogledal si jo je tudi Ferguson. Da odkrije kaj novega, pred tekmo Lige prvakov?
Mislim, da se United in Arsenal dobro poznata...

Oba gola...Fabregas.

Aršavin...uživam. Angleška liga mu je pisana na kožo.

In končana 20. tekma neporaženosti v PL...

Ko je nogomet čisti užitek...

Černobilski otroci

26. april 1986

Long Shadow of Chernobyl

Je zaznamoval življenja mnogih.

Pa kaj...a ne. Koga to briga.
Saj so daleč stran od nas...



...najhujša človeška pohaba je blebetanje v prazno...

sobota, 25. april 2009

Kako si?


Luno rumeno hočem!
Da mi pove
kje te najdem.
Po potki bom šla
do tvoje
golote...

In
ko te
zagledam

obsijanega z luno...
Golega...
Postanem
nenasitna
in divja...

Kako bi zagrizla vate...

Ahh ta norost!

Ne izpusti me
črna luna,
se smeje in pravi
ooooo, le pleši po mojih taktih!
Vrti se!
Zagrizi!

Vidim te...
Oči se ti svetijo...
Uživaš v tej luni...
...Volkodlak...

Vidim te.
Kako bi treskalo v tej jasni noči...
Kako zelo...

Kaj pa luna črna ve....

Ti povem?
...ah.... pa saj veš...
Zaprla bom oči in se odnesla v vesolje.

Pa ti...kako si?

petek, 24. april 2009

Hlad


Ohhh...ti...

Skozi oblake se bledo smeje sonce.
Veter zavija
in nosi posušeno listje.
Hladno je.
Tako zelo hladno...

Tam v daljavi pa sonce...
Topel pogled...
Nežen dotik...

Ustavila bom veter...
Zajahala oblak...
In šla.
K soncu.

Zebe me...
Nikogar ni da bi me ogrel...

Morda...
Morda pa ravno zdajle zebe tudi tebe...

Toplota in bližina tako zelo dišita...
Oblekla se bom vanju.
Nekega dne...

četrtek, 23. april 2009

Celinke


Ti
spišem note
divjajočega srca?
Note nemira in
nasmejanosti?


Udarjal boš po tipkah
mojega srca!
In ja,
z lokom po strunah
boš drvel
kot blazen!

In saksofon...
me bo miril, krotil...


Ko se lotim pisanja not...
Upaj, da boš ob meni.
Silnost, ki bo treskala po prostoru...
Bo.

In veš -
ogrlica iz sanj je,
ustvarjena -
za dva.

sreda, 22. april 2009

Odmik


Izgineva

oba

tja

v najin svet.

Ne iščeva

ne slišiva

ne vidiva.


Le sva.

In čutiva - drug drugega.

torek, 21. april 2009

Liverpool - Arsenal












Uživala v nori tekmi.

Ali bo Arsenal krvnik Liverpoola v boju za naslov prvaka PL?
Ne.
Vsak je svoje sreče kovač.

....Govorice
-----Babel iz Liverpoola v Arsenal
-----Tevez iz Uniteda v Liverpool
-----Gourcuff iz Milana v Arsenal, United ali Chelsea

Pa smo spet pri nakladancijah in tričtračih o prestopih......

nedelja, 19. april 2009

Premik


Sonca ni.
Pogrej me.
Zavij me v dotike.
Zaziblji v poljube.


Ni mi mar.
Utapljam se v praznini.
Odhajam z vetrom.
Igrala se bom s soncem.
Spet.
Nekoč.
Ko bo mraku vseeno.


Zdaj pa
pustim hipu,
da se ogreje v tvoji bližini.

sobota, 18. april 2009

Arsenal - Chelsea







FA pokal - polfinalna tekma se je končala z rezultatom v korist Chelsea....1 - 2.
Žal.
Ali pa tudi ne. Preveč napak.
In Fabianski si bo dobro zapomnil svoj 24. rojstni dan.
Brez potrebe je odšel iz gola in Drogba je imel lahko delo, ko je Chelsea popeljal v vodstvo in končno zmago.

Igrišče na Wembleyu si pa niti ne zasluži naziva igrišče.
Sramota, da je nacionalni stadion ko njiva namesto travnik.
Arsenal: Fabianski, Eboue, Toure, Silvestre, Gibbs, Walcott, Fabregas, Diaby, Denilson, Van Persie, Adebayor Subs: Mannone, Nasri, Vela, Ramsey, Song Billong, Arshavin, Bendtner

Chelsea: Cech, Ivanovic, Alex, Terry, Ashley Cole, Ballack, Lampard, Essien, Malouda, Anelka, Drogba Subs: Hilario, Carvalho, Di Santo, Mikel, Kalou, Belletti, Mancienne

Strelci:
Walcott
Malouda
Drogba

30. maja se bo Chelsea pomeril z Evertonom, ki je v drugem polfinalu premagal Man United
Za tak neresen, podcenjujoč odnos do nasprotnika, bi jaz Unitedu odmerila lepo kazen.
Naslednje leto ne bi imel niti pravice nastopiti v kvalifikacijah FAja.
Kot bi se delali norca iz ostalih ekip...zato...prav jim je, ker so izgubili!

petek, 17. april 2009

Moja


Misel
Ne najde ceste
Nežnosti
Noče zaspati

Osamljena trepeta
Obupana si mane oči
Odpira vrata žalosti
Preklinja drveče oblake
Pozablja na vetra šepet
Pada v brezno obupa
Razbesnelim svetovom nastavlja zanko

Rada bi zaspala
Rjovela v sanjah
Slikala podobo raja
Srečna legla v tvoj objem

Sanjala
Šepetala
Tišini

...da mi je biti jutri...

četrtek, 16. april 2009

Takrat


Ko ne bom več
čutila,

bom robot sredi prašne ceste.

Ko ne bom več
iskala,

bom drobna bilka sredi cvetočih trav.

Ko ne bom več
sanjala,

bom nihče v množici brezbrižnežev.

Noč in tema,
mrzla sapa
izgubljenosti.

Luna sonce zvezde...
Vse.
Nič.


Ko ne bom več.

sreda, 15. april 2009

Arsenal - Villarreal





-----------------------3 - 0----------------------------
Arsenal:
Fabianski, Eboue, Toure, Silvestre, Gibbs, Walcott (Denilson 77), Song Billong, Fabregas, Nasri, Adebayor (Bendtner 83), Van Persie (Diaby 77).

Subs Not Used: Mannone, Eduardo, Vela, Ramsey.
Booked: Silvestre, Gibbs.


Goals:
Walcott 10,
Adebayor 60,
Van Persie 69 pen.


Villarreal:

Diego Lopez, Angel, Rodriguez, Godin, Capdevila, Cani (Pablo 70), Eguren, Bruno (Nihat 64), Fernandez (Ibagaza 64), Pires, Rossi.

Subs Not Used: Viera, Llorente, Javi Venta, Fuentes.

Sent Off: Eguren (68).

Booked: Eguren, Cani, Godin.

Agg (4-1)

Att: 58,233

Ref: Wolfgang Stark


Arsenal je v polfinalu Lige prvakov!!!!!

torek, 14. april 2009

Hillsborough - spomin in opomin


Hillsborough je stadion v Sheffieldu, kjer naj bi 15. aprila 1989 tekmo polfinala FA pokala odigrala Liverpool in Nothingham Forrest.
Organizatorji so navijačem Liverpoola namenili manjšo tribuno, kljub temu, da je imel Liverpool na svojih tekmah kar 2x več obiska od nasprotnikov.

Zaradi prometnih zastojev v bližini stadiona, je mnogo navijačev zamujalo na tekmo oz. so prišli tik pred zdajci.
Ko se je tekma približevala (po nekaterih navedbah naj bi celo zaprosili za prestavitev začetka tekme, pa je bila prošnja zavrnjena), se je pred delom stadiona, namenjenega LFC navijačem, zbralo več tisoč ljudi.

Vhodi na angleške stadione so razdeljeni na zelo majhne podenote in izgledajo v bistvu kot vhod v navadno hišo.
Organizatorji so ocenili, da vsi navijači ne bodo mogli vstopiti na stadion in so odprli velika vrata, ki pa so na žalost vodila v samo eno podenoto, direktno za gol.

To je pomenilo, da so navijači, ki bi sicer morali sedeti na 1/4 stadiona, bili zbasani v kakšnih 10% tribune. Zaradi pritiska mase ljudi, navijači niso mogli dihati in so hoteli pobegniti na stadion. Tam jih je pričakala policija, ki jih je porivala nazaj na tribuno. Končno so se navijači prebili do igralcev in jim povedali kaj se dogaja...Tekma je bila prekinjena.

TV kamere so v svet pošiljale slike očetov, ki oživljajo svoje sinove...brate, ki jočejo nad mrtvimi brati...bilo je srce parajoče...ta dan nogomet ni bil pomemben.
Takšen dan se ne sme več ponoviti.

Hillsborough ni bil napad huliganov.
Hillsborough je bil neprimerno organiziran dogodek, ki je pognal ljudi v smrt.

Po Heyslu so vsi angleški klubi dobili prepoved igranja v UEFA tekmovanjih "za vedno".
Ta "za vedno" je trajal pet let. UEFA je na ta način zbežala pred krivdo, ki jo nosi tudi sama. Predstavniki obeh klubov so pred tekmo UEFO opozarjali, da je stadion star in dotrajan in da ni primeren za takšne tekme. UEFA ni poslušala.

Odziv na Hillsborough je bil mešan. Navijači in klubi po celem svetu so bili izjemni...
- 70.000 navijačev AC MIlana in Reala je pred tekmo na San Siru skupaj zapelo You'll never walk alone
- Bayern in Napoli sta tisto leto igrala polfinale UEFE...oba kluba sta namenila po 17.000 funtov za žrtve.
- Borussia D je odigrala tekmo proti Dinamu Moskva in namenila celoten zaslužek za žrtve.

Liverpool je v tisti sezoni kasneje premagal Nottingham Forrest v ponovljenem polfinalu FA pokala in se v finalu srečal z.....Evertonom. Celo mesto se je preselilo v London za ta dan...navijači so skupaj (100.000) počastili spomin na 96.

Časopis Th S*n je po tekmi poročal o tem, da so Liverpoolovi navijači med umiranjem svojih kolegov urinirali po telesih in kradli denar od mrtvecev. S*n se je mnogo let kasneje(2004) opravičil za pisanje, ki se je izkazalo za popolno laž.



Še danes svojci umrlih iščejo pravico in tožijo organizatorje ter policijo.
Za katastrofo ni odgovarjal še nihče.

Ann Williams, mati 15 letnega Kevina, je samo ena izmed mnogih, ki se še po 20. letih bori za pravico.
Spisala je knjigo When You Walk Through The Storm, ker
"I wrote this book because I did not want anyone to forget Kevin and I wanted people to know what extremes the system will go to, to cover up the truth about what happened to him.
Kevin was 15 when he died, he was just a little boy who went to a football match and did not come home. I don't believe that I or Kevin deserve this treatment, hiding the real fact from us deprived us all of the chance to mourn him properly. It took me nearly 4 years to find out what had happened to Kevin because of all the lies I had been told."

/Anne Williams je v UK izčrpala vse možnosti, se podala na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer pa so primer konec prejšnjega meseca, zaradi zastaranja zavrgli.
Dvajset let agonije....
Pravi, da ne bo odnehala./



Del zapisa je last Flat Erica (ki pa ne bo imel nič proti, ker sem njegove besede uporabila v svojem blogu), lepotni popravki in dodatki so pa moji.

Naj se nikoli več ne ponovi.
Bo sploh kdo kdaj odgovarjal za smrt 96. ljudi, ki se nikoli niso vrnili z nogometne tekme?


IN NAJ DANES ZMAGA LIVERPOOL...

ponedeljek, 13. april 2009

Voda

Kako neverjetno srečni smo lahko. Da jo imamo.
Da jo lahko pijemo.
Nam je sploh jasno, kako zelo smo srečni?
Ne. Imamo jo za samoumevno.


Priteče vedno, kadar se naprdnemo. In teče.
Z njo delamo tako, kot da je nikoli ne more zmanjkati.
Tu je. Tu je bila. In tu bo.


Kako bedno razmišljanje, če veš, da nekje na drugi strani sveta, suša ubija ljudi.
Ubija njihovo voljo.
Ubija vse, kar so toliko in toliko let z veseljem počeli.

Porečje rek Murray in Darling so ljudje spremenili v žitnico Avstralije.
Posekali so na miljarde dreves, zajezili reke in naredili zadrževalnike vode, ustvarili namakalne sisteme.
In je delovalo. Vse dokler ni prišla suša, ki traja že sedem let.
Kaj so naredili iz rek, jim je postalo jasno šele zdaj.


Pred malo več kot desetimi leti, so določili, koliko vode sme vzeti iz rek, vsaka izmed zveznih držav.
Kmetom so določili vodne pravice.
Kdor ni porabil vseh svojih vodnih kubikov, jih je lahko prodal nekomu drugemu.
Po letu 2002 odkar traja suša pa...sesuva se.
Kmetijstvo in živinoreja, ovčereja...odvisnost od vode. Ki je ni. Propad.
Za marsikaterega brezizhodnost...in gre ter konča življenje.

Zastonj so bila vsa opozorila, da vse večje jemanje vode iz Murraya pelje v pogubo....da se z vodnimi viri ne gospodari prav...
Ko je voda tekla in je bujno rastlo vse, česar so se lotili, se niso obremenjevali kaj bo jutri.
/včasih---menjaval se je dotok sladke in slane vode, vzdrževal bogat ekosistem v rečnem ustju. danes---zaradi čezmernega črpanja sladke vode za namakanje in suše, reka skoraj ne teče več./

Adelaide je prvo veliko mesto v razvitem svetu, ki živi v nenehnem pomanjkanju vode.

Pomanjkanje vode? A si lahko zamisliš, da ni vode kadar bi si jo zaželel?

Avstralija je menda 15. na svetu po gospodarski moči.
Pa se ji dogaja, kar se ji.
Do kdaj bomo brezbrižno in do konca neodgovorno ravnali z vodo?

Kako samoumevno nam je, da jo je dovolj...
Zakaj potem tak stok, ko jo zaradi del zaprejo za nekaj uric?

...spomnim se iz biologije, nekje v Oš...Brez vode ni življenja.
Da bi se tega večkrat spomnila...spomnili...

nedelja, 12. april 2009

Premraženost

Upehan polaga
kresnice pred zver,
si išče samoto
premražen večer.

Ne prosi, ne tarna,
ne joče glasno,
le išče si prostor
kjer bo mu toplo.

Misel na ogenj
mu daje moči,
da v obupu
ne skrene s poti.

Tam na obronku
truden počiva,
hladen mu veter
skrivnosti umiva.

Tiho se sklanja in
travam šepeče,
le še korak
do ognjene je sreče.

Nežno poboža,
predrami vse čute,
ujel je toploto
goreče minute.

sobota, 11. april 2009

Sobota

Najmlajša v sorodstvu je prišla na obisk.
Tako je prisrčna, ko se nasmeje. Še kar nekaj zobk ji manjka.

In strašno je radovedna.
In ve, kje imam spravljene igrače.
In vedno vse prinese na svetlo. Cel kup jih je.
In potem "hoče" da se igram z njo.

Danes je prišla z očkom.
Midve sva se igrali, on pa je popravljal in popravil. En stroj.

Naredili sva cesto iz slamic. In brrrrbrali.
Joj kako sem uživala! No, uživali sva obe.

Kar naprej sva podirali slamičaste ograje in sekali ovinke.
Policijski in reševalni avtomobilčki so imeli dela še pa še.
Tekmovali sva, katera bo bolj glasna v oponašanju siren.

Glasno sva se smejali.
Pozabila sem že, kako fino se je valjati po tleh.
Kako lepo je videti zadovoljnega otroka...

In potem jajčka.
Enega si je lahko izbrala za domov.
Tiste male ročice...so nežno stisnile in strle dva.
Pa pogled...češ, a boš huda?
Malo sem pa že bila. Pa ne preveč.

Prav zanimivo. Izbrala si je tistega, ki je bil tudi meni najlepši.
Letos nisem imela navdiha. Pobarvala sem jih pa vseeno.
Prepričevanja, da si lahko izbere kateregakoli drugega če hoče, niso zalegla.

Očka je samo zmajeval z glavo, ko je gledal kaj delava.
In pripomnil, da lahko ostanem brez vseh pirhov.
Pa da se z njimi ne igra.
Sitnež. Nisva ga ubogali.


In tako je tudi plišasti zajec našel pot do pirhov.
In jaz sem spet lahko zapela Zajčka dolgouhca..
In naredila sliko.
In preživela lepe trenutke z malo navihanko.

Lep dan je bil.

Wigan - Arsenal





Wigan: Kirkland, Melchiot, Boyce, Bramble, Figueroa, Valencia, Watson, Brown, Rodallega, Scharner, Mido
Subs: Pollitt, Kingson, Koumas, De Ridder, Kapo, Sibierski, Edman

Arsenal: Fabianski, Sagna, Toure, Djourou, Gibbs, Walcott, Denilson, Song Billong, Arshavin, Fabregas, Bendtner
Subs: Szczesny, Nasri, Van Persie, Vela, Silvestre, Adebayor, Eboue

Referee: Alan Wiley

...že zdavnaj sem zapisala. Bolje začnejo igrati, če zaostajajo. Pa ne maram tega.
A očitno deluje.
Gol Mida jih je zbrihtal

Še ena poškodba - Djourou.
Ni mi všeč, da je bilo toliko prekrškov. Na obeh straneh.

Drugi polčas je postregel z vsemi štirimi goli Arsenala.
Walcott
Silvestre
Aršavin
Song


1 - 4

...in ne, 3. mesto v ligi še ni odpisano.

Vesela sem.

petek, 10. april 2009

Kurji posli

Kura je že spet sklenila,
da jajcem bo barvo spremenila.

A ker je precej čudne sorte,
se najprej nabasala je torte.


Potlej se v kurnik je podala,
da čimveč jajc bi si nabrala.

A uprle so se kure ostale,
ne, jajc v barvo ne bodo dale!

Vnel se je kurji prepir,
nastal zares je cel hudir.

Takrat petelin prifrči,
in kuram takole govori:

"Aloooo, jajca brž na plan,
zares pobarvan mora bit' današnji dan!

In če takoj se ne umirite,
prav vse po riti jih dobite!

Ako pa niti to ne bo pomagalo,
prisežem, sosednjemu kurniku pel bom hvalo!


Zalegle petelina so besede,
vsaka brž na svoje gnezdo sede.


Se kura je razveselila,
ker polno jajc je res dobila.
V barvo jih je namočila
in tako sliko vam razvila.


...bilo je krasno in sploh ne dolgočasno - lansko leto.

Letošnje pa so pirhki narejeni kar nekaj na silo in niso krasni...in nočejo na sliko. Pojedeni bodo pa ravno tako...s šunko in hrenom.

Taporedni bodo pa končali v francosski solati.

četrtek, 09. april 2009

...ne upiram se

...temu, kar sem

potopi ga v čokolado...preližem ga do zadnje pikice
nish...takoj spat!

prelijem jo s čokolado....poližeš jo do zadnje kapljice
khmmm...takoj spat!

.....divje sanje bodo
in spalna srajčka mi je že v napoto....

grem v objem golote
lahko noč


...in sva.
v sladkost ujeta.
pobarvana.

sreda, 08. april 2009

Energije

Ker sem šla zdaj en dan lovit ribe...nič ujela...pa nič hudega.
No, spomnila sem se na nekaj kar sem brala pred časom.
O ščukah in krapih v reki Sož...kmalu potem, ko se je zgodil Černobil.

Po merjenju radioaktivnosti so ugotovili, da so ščuke radioaktivne...krapi pa ne.
Iz iste reke? Kako je to mogoče?
Razlaga....ščuka večno na lovu za plenom..."živčno" išče kaj za pod zob. Pod stresom.
Krap pa...lenobno plava...nikamor se mu ne mudi...boli ga k za vse.

/no, saj v bistvu ni šlo za hrano...šlo je menda za sevalno obremenitev...ker po logiki bi moral krap biti hudo hudo radioaktiven...ker hrano išče po dnu, blatu...kamor se je naložila radiacija/

In...enako je z ljudmi. Menda. Ja, saj bo kar držalo.
Ko nisi pod nikakršnim stresom, se vse bedarije preprosto odbijajo stran od tebe.
Ja drži...boli te patka. In svet je lep.
Lepši kot se zdi?


Poenostavljeno...že mogoče.
Pa...ravno mi je, no...
/moje celice varuje ovojnica, ki ima veliko upornost...in ko mi je ravno za cel svet...in sem umirjena tako kot zdajle...se vaše slabe misli izgubijo...ne pridejo vame, v moje celice. vaš trud - da bi mi pokvarili dan - je zaman./

torek, 07. april 2009

Villareal - Arsenal



Villarreal: Diego Lopez, Angel, Godin, Rodriguez, Capdevila, Cani, Senna, Eguren, Ibagaza, Rossi, Llorente. Subs: Viera, Pires, Franco, Fernandez, Nihat, Javi Venta, Fuentes

Arsenal: Almunia, Sagna, Toure, Gallas, Clichy, Fabregas, Song, Denilson, Walcott, Nasri, Adebayor. Subs: Fabianski, Vela, Silvestre, Djourou, Bendtner, Eboue, Gibbs

Če bi tekma trajala le prvi polčas, bi morala zagotovo k spovedi. Tolk preklinjanja pa že dolgo, dolgo nisem sproducirala.

Obramba je bila...no, sploh je ni bilo...
Villareal je pometal z Arsenalovci kakor se jim je zazdelo...gol, ki so ga dali je bil ubijalsko lep.
Poškoduje se Almunia in nasledi ga Fabianski, za katerega je to šele druga tekma v Ligi prvakov. A se lahko še kaj zgodi?
Seveda se lahko...poškoduje se še Gallas.
Fabregas prehitro izvaja prosti strel...dobi rumen karton.
A bo že konec polčasa ali se mi bo pa zmešalo....

Med premorom pa...madoniš, drug polčas ne more biti taka katastrofa...ne more, pa konec. Hudo ja...da se pogovarjaš sam s sabo...

Uuuh....ne, ne more biti...že začetek je bil drugačen. Bo...

Bilo je.
Gol Adebayorja.......ouuuujeeee...krik sredi noči
In to kakšen gol....in zares odlična podaja Fabregasa.

Drugače na treningih Ade to stalno prakticira. Je pa specialist za take zadetke njegov prijatelj iz Afrike - Adamo Baba, ki je menda zabil tri v istem slogu - na eni tekmi.



...nekak slab posnetek ampak paše ga pa vseeno gledat...še pa še.
.... in vpitje komentatorja pač ni bilo nič v primerjavi z mojim....

----------1 - 1-------------

In odlična tekma.
Da me le ne pusti ravnodušne....
Obema ekipama pohvale.
Rezultat pravičen.

....žal je sezona za Gallasa končana....Almunia bo zaradi poškodbe počival 3, Clichy pa 2 tedna.

A če prestaneta test, se na igrišče vrneta Eduardo in Van Persie.
Bog...kako ne maram poškodb
In kako rada imam...boj do zadnjega atoma moči.


...ta slika mi je pa neizmerno ljuba.
Wenger in bivši odlični Arsenalovec - Pires
Ko kljub razhodu, ostanejo vezi in lepi spomini. Neprecenljivo.