Nedeljska motenost

Mrazek prava reeeeeeč...
Eeeej, kako sem uživalaa jutro!
Mrzlooooo...in srečali nismo nikogar. Samo sneg je manjkal.
Bi se s psi metali po snegu ko brez uma...

Matr se smejem...čist ena sama lumparija mi gre po glavi.
Ena, točno določena.

Ok, se zresnim za hip.
Razbila sem ogledalo v kopalnici.
V trenutku navdiha - beri delovne zagnanosti - sem z metlo zadela vanj.
Pooooook...pa se je razletel na 2543839393933 kosov.
Ja, točno toliko. Sem vse preštela.
Ah japajade...preklinjajoča sem zaprla vrata kopalnice.
In šla na kavo. Se nasmejat.

Jasno da se čudež med mojo odsotnostjo ni zgodil.
Kopalnica je bila še vedno ogledalna.
Je pa pospravljanje neverjetno lepo steklo.

In sem pomislila...Rabim novo ogledalo? Ne. Itak vem, da sem lepa.
In sem se na glas zasmejala.
Ja, pa ga vseeno rabim. Mi je všeč, ko se vidim nasmejana v njem.

Jaooo...asociacije me bodo pojedle.
Tista soba...a rečem, da je najina?
Tista druga, a veš? Z ogledalom tam pred posteljo?
Uffff...dobra slika sva bila v njem, a ne?

Omejenost človeškega razuma... a si mi ti to rekel?
Se mi nekakako že cel dan valja po možganih.
Omejenost pri vsem...je grozljiva.

Ja, pa dejmo se omejevat.
Daj, zabičaj mi...kako naj se obnašam.
Ker potem ti bom všeč. Ti bom pri srcu. Bom tvoja.
Kakšno brezvezništvo...
Ne poskušaj me omejevati.
Res, niti ne poskušaj.
Ker takrat postanem hudičevka. Te razgrizem. In ti razpadeš.

Jutri je nov dan.
Današnji? Čakaj da pomislim.
Bil je...zmešano zmešan. Lep.
In se poslavlja. Daje prostor ponedeljku. Lepemu? Mhm.

Žejna.
Pridem v lokal in naročim....Kozarec sperme, prosim!
A bi me...proglasili za usekano, kaj rečeš?


Prisežem. Hvaležna sem ti za vse norosti.