ponedeljek, 29. april 2013

Zasuk leta


Kdo ve, ali se igram v tvojih mislih. 
Vsaj občasno, vsaj v tistih trenutkih,
ko si želiš.
Da se dotakneš nekoga,
ki ti je blizu.
Da mu poveš,
kar je pomembno.
Da se predrami bistvo bivanja na tem svetu.

Kdo ve.
Bi rada verjela v tisto pravljico
v kateri piše,
da nikoli ni prepozno. 
Če ti, povej.

sobota, 27. april 2013

Zaziban zid


 Še tisto malo, kar je ostalo v zavetju lepega,
v brezupu trga in lomi
piš brezbrižja.
Ne išče več, ne zdrzne se ob kriku nežne iskrivosti.
Pozablja na vse, kar je nekoč, lačno utripalo
in grelo bližino.
Na obrobju sreče si stresa prah
in srcu ne pusti
leteti po brezpotjih.
Vsega je konec, v neštetih ponovitvah
goreče poje,
osamljen utrip nemira.

sreda, 24. april 2013

Okvir kroga


Na ljubko prozorne poskuse
v blatu krulečih prasic,
si našibaj regratove lučke,
pripri sveženj ugaslih bleščav
in si nagrmadi tono slepečih laži.
Podrgni po njih in spremenile se bodo,
v izmišljene podobe raja,
ki se ti bodo smejale vsakič
ko boš skušal prepričati svet,
da se kopaš v užitku.

Sreča se ne šopiri in ne potrebuje kričanja.

ponedeljek, 22. april 2013

Uro ali dve - kakor te je volja

Umetno jezero, nedaleč stran od Lj. Narejeno ob gradnji AC - za zadrževanje hudourniških voda.
Za nedeljo, ko nimaš časa za celodnevni potep, 1000x boljša odločitev kot kak Rožnik ali Šmarna.
Skrit v mirni dolini.

Pot okoli jezera je dolga 4,2 km.....peš, s kolesom ali na konju. Komot tudi za vožnjo otroških vozičkov.

Možen ribolov (lepi primerki se mečejo iz vode), nekje na pol poti je skromna a prijazna ponujevalnica napitkov. Ravno dovolj, za tažejne brez lastnih odžejevalcev. Je pa na poti tudi napajalnik - s pitno vodo.

Psi dobrodošli, ljudje nemoteči. Jih srečuješ ampak jih ni niti približno toliko, da bi pomislil - da si na promenadi.
Čez hrib se da priti še kam drugam - poti so označene.


Luštno je.

Pred tednom dni - tja in nazaj - s kolesom (o matr, kaj v dno duše sovražim klance, od zmeraj in za vedno),
včeraj peš okoli jezera.

Kiti je praznovala 14. rojstni dan, seveda je uživala.
Za že kar dolgemu pasjemu življenju, se lahko zahvali tudi redni rekreaciji in uživanju v življenju. Valjanje po pognojenem bregu, vključeno.Ja, tudi klopi se že pasejo.

Kako je ime temu jezeru in kje se nahaja, seveda veš, ne?



pred enim tednom

ta vikend



nedelja, 21. april 2013

*Mož, ki je dokazal, da vsega ni mogoče dokazati*

"Kurt Gödel velja za enega najpomembnejših logikov vseh časov.
Njegov dokaz, da tudi v matematiki ni mogoče vsega dokazati, uvrščajo med največje dosežke znanosti 20. stoletja. Mnogi matematiki so bili namreč prepričani, da je mogoče iz skrbno določenih osnovnih pravil, ki jim pravimo aksiomi, izpeljati vse matematične resnice. Matematiko so razumeli kot nekakšen računalniški program, ki naj bi znal iz dobro izbranih osnovnih definicij izpeljati vse matematične izreke. Gödel pa je pokazal, da takšnega popolnega matematičnega sistema ne bomo mogli nikoli ustvariti.

Kurt Gödel, ki so ga domači zaradi neizmerne zvedavosti v mladosti klicali kar Herr Warum (Gospod Zakaj), se je rodil leta 1906 na Moravskem (danes Brno na Češkem), kjer je bil njegov oče lastnik in direktor tekstilne tovarne. Na dunajski univerzi je sprva študiral fiziko, nato pa je presedlal na matematiko in med študijem leta 1927 spoznal nekaj let starejšo barsko plesalko Adele Nimbursky.

Družina je zvezi z neizobraženim dekletom nasprotovala, a se Kurt ni vdal pritiskom. Vztrajal je, vendar je moral vseeno počakati dobro desetletje, preden sta se z Adele lahko končno poročila. Čeprav se zdi zakon med nešolano barsko plesalko in vrhunskim matematikom že na prvi pogled obsojen na neuspeh, se je izkazalo, da sta se čudaški logik in neizobražena, a hkrati inteligentna plesalka dobro ujela. Adele in Kurt sta živela skupaj vse do njegove smrti konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja.

Po vzponu nacizma so Kurta nekoč, verjetno misleč, da je Jud, na Dunaju napadli huligani, povezani z vladajočo nacistično stranko. Rešila ga je prisebna žena, ki je odgnala nasilneže in obranila krhkega moža, ki je svojo energijo raje porabljal za abstraktne matematične izpeljave kot pa za krepitev mišic.

Ko so ga ob začetku druge svetovne vojne poklicali na zdravniški pregled kot potencialnega nemškega vojaka, se je odločil, da bo pobegnil iz države. Z Adele sta se odpravila na dolgo večmesečno pot preko Rusije in Japonske do Amerike, kjer so se že zbrali nekateri njegovi znanstveni kolegi, ki pod nacizmom v Evropi niso bili več zaželeni. Avstrijo sta zapustila 18. januarja 1940 in v San Francisco prispela 4. marca.

V ZDA se je Gödel zaposlil v Princetonu na Institute for Advanced Study, ki ga je Adele ljubkovalno imenovala kar Dom znanstvenih upokojencev, saj je v njem našlo zavetje veliko starejših pribežnikov iz Evrope. Gödel je inštitut v tridesetih letih že večkrat obiskal kot gostujoči profesor, zato je dobro poznal tamkajšnje razmere in delovno okolje.

Najslavnejši raziskovalec na inštitutu je bil nedvomno Albert Einstein, s katerim sta kmalu postala tesna prijatelja. Vsak dan sta se skupaj sprehodila od doma do inštituta in nazaj ter se med hojo veliko pogovarjala. Mlajši zaposleni so se kasneje spominjali, da je bil Gödel edini, ki se je z Einsteinom družil kot s sebi enakim, vsi drugi se ob velikem in slavnem fiziku niso počutili tako sproščeni.

Gödel je že med drugo svetovno vojno kot begunec zaprosil za ameriško državljanstvo, za kar je moral opraviti nekaj izpitov oziroma pogovorov z uradniki, ki so preverjali, ali kandidat pozna ameriški pravni sistem. Kot vestni logik se je priprave na intervju lotil sistematično in najprej podrobno analiziral ameriško ustavo. Ob tem je našel nekakšno logično zanko, ki naj bi omogočala, da bi v ZDA povsem legalno vzpostavili diktaturo. Svojo ugotovitev je sprva želel predstaviti tudi uradnikom na pogovoru v okviru preverjanja vloge za državljanstvo, a sta bila Einstein in ekonomist Oskar Morgenstern kot poroka pri njegovi vlogi dovolj spretna, da sta ga še pravočasno utišala in tako preprečila zaplet.

Gödel je bil vseskozi znan po tem, da je k problemom pristopal na nekoliko drugačen način kot večina. Ko so ga ob neki priliki prosili, da bi prispeval kak članek za zbornik o Einsteinovem delu, je opisal izvirno rešitev Einsteinovih enačb splošne teorije relativnosti, ki je obravnavala vesolje, v katerem je mogoče potovati tudi v času nazaj.

Po dopolnjenih sedemdesetih, ko je bil v ZDA že skoraj štiri desetletja, se je končno upokojil. Leto kasneje je morala Adele na operacijo, zaradi katere so jo dalj časa zadržali v bolnišnici. Za Kurta, ki ni bil vajen osame, je bila začasna ločitev od žene prava katastrofa. Že prej je imel najrazličnejše psihične težave, zdaj pa je dokončno nehal jesti v prepričanju, da ga poskušajo zastrupiti. Ko se mu je zdravje močno poslabšalo, so ga odpeljali v bolnišnico, a je hrano tudi tu še vedno zavračal. Po dveh tednih je 14. januarja 1978 zaradi podhranjenosti umrl. Tik pred smrtjo je imel komaj 30 kilogramov.

Izrek o nepopolnosti
Čeprav je Gödel znan zaradi mnogih pomembnih novih spoznanj na področju matematike in logike, je njegov največji in najvplivnejši dosežek nedvomno dokaz, da tudi v matematiki ni mogoče vsega dokazati.

Leta 1931 je objavil članek, v katerem je pokazal, da lahko v vsakem matematičnem sistemu, v katerem je mogoče izvajati vsaj osnovne računske operacije, zapišemo formulo, ki zase trdi, da je ni mogoče dokazati oziroma izpeljati iz aksiomov tega sistema. Obstoj takšnih trditev predstavlja velik problem, saj vodijo v protislovja. Če namreč takšno trditev dokažemo, potem to pomeni, da ni resnična, saj trdi, da je ne moremo dokazati, mi pa smo jo dokazali, kar je očitno protislovje.

Kaj pomeni Gödlovo spoznanje, si lahko preprosteje ponazorimo s prispodobo slavnega antičnega paradoksa o lažnivcu. Če rečem: »Lažem,« potem ta moja izjava ne more biti ne resnična ne neresnična. Če je namreč resnična in res lažem, potem iz nje sledi, da je resnična izjava: »Ne lažem,« kar pa se ne ujema z resničnostjo izjave: »Lažem.« Do podobnega zapleta pridemo tudi pri Gödlovi formuli, ki pa nasprotno od paradoksa lažnivca velja za vse matematične sisteme.

S svojim izrekom o nepopolnosti je Gödel pokazal, da matematike ni mogoče vzpostaviti kot celostnega logičnega sistema, saj zmeraj obstajajo trditve, za katere ne moremo zgolj s formalno izpeljavo pokazati, ali so resnične ali neresnične. Matematike tako nikakor ne moremo zaobjeti z nobenim končnim sistemom aksiomov.

Kaj to pomeni?
Z vprašanjem, kaj to abstraktno Gödlovo spoznanje dejansko pomeni, se je kmalu po objavi članka veliko ukvarjal tudi angleški matematični genij Alan Turing.
Prav med razmišljanjem, kako bi si lahko Gödlove abstraktne zaključke bolj nazorno in oprijemljivo predstavil, je prišel na idejo Turingovega stroja oziroma teoretičnega zametka tega, čemur danes pravimo računalnik.

Če računalnik razumemo lot logični stroj, ki deluje po pravilih, ki mu jih vnaprej določimo, potem lahko izrek o nepopolnosti razumemo kot spoznanje, da bodo zmeraj obstajali problemi, ki jih računalnik ne bo mogel rešiti. Turing je pokazal, da predstavlja analogen problem, kot ga je zasledil Gödel pri svojem izreku o nepopolnosti, v računalniškem svetu problem končnega števila korakov izvajanja nekega algoritma oziroma programa. Program se lahko konča z rešitvijo ali pa se izvaja brez konca. Na osnovi Gödlovih izpeljav je Turing dokazal tudi, da iz samega algoritma ne moremo izvedeti, ali se bo neki program izvajal v neskončnost ali pa bo lahko nekoč prišel do končne rešitve.

Kar nekaj ljudi se je spraševalo tudi, ali lahko iz Gödlovih spoznanj s področja logike in matematike potegnemo kake zaključke tudi glede mišljenja ljudi. Naš razum namreč deluje po načelih logike oziroma je neke vrste »računalnik«, za katerega prav tako veljajo Gödlove ugotovitve.

Vendar v vsakdanjem življenju ne opažamo, da bi imeli pretirane težave s paradoksi, kakršne je za formalne sisteme opisal Gödel. Kaj to pomeni? Lahko iz tega zaključimo, da ljudje nismo stroji oziroma da človeško mišljenje ni prevedljivo na formalni logični sistem? Da obstaja še nekaj drugega poleg razuma? S temi vprašanji se je zadnja desetletja svojega življenja veliko ukvarjal tudi sam Gödel, a do dokončnih odgovorov ni prišel.

Njegovi zapiski, v katerih je razvijal običajne logične in matematične argumente, so zelo pregledni in jasni, zapiski razmišljanj, kako se lotiti implikacij izreka o nepopolnosti za človeško mišljenje, pa so povsem drugačni. Vse je večkrat prepisano, prečrtano, pobarvano in porisano. Kot da Gödlu nikakor ni uspelo najti primernega načina, kako bi sploh pristopil k tej zapleteni problematiki."
/Sašo Dolenc/

petek, 19. april 2013

Makov kamen


Med brezdeljem se skriva utrip zdivjanih žarkov. Lahkotno si strižejo vroče dni
in sabotirajo matematične naloge.
Izhod  v množici zaman išče vrata.
V prepad je dovoljeno skočiti, na izbiro ni dovoljena pritožba.
Kraljevanje na prepihu sluti, vrnitev ni mogoča.

Drzna je reka, z željami si iskrenost lasti kosilo.
Polna miza upanja, približuje se ji občutek pohlepa.
V nemiru se smeje izrabljena pomlad.
Čas pa pogoltno reže glavo rešitvi.

sreda, 10. april 2013

MBajk

"Univerzitetna športna zveza Maribor bo v letu, ko Maribor gosti Evropsko prestolnico mladih 2013, pripravila projekt MBajk, ki bo vključil mlade, pozitivno pa bo vplival tudi na ostale prebivalce mesta. Vzpostavljena bo namreč mreža kolesarskih info točk, kjer si bodo lahko prebivalci in obiskovalci Maribora brezplačno izposodili kolesa. Info točke bodo locirane na različnih lokacijah po mestu, predvsem v bližini fakultet, v centru mesta in na lokacijah, kjer se zbirajo mladi. »MBajk bo prispeval k boljši mobilnosti, večji ekološki ozaveščenosti v mestu in k bolj zdravem načinu življenja prebivalcev. Hkrati bo skušal vzpodbujati posameznike k skrbi in vzdrževanju celotne infrastrukture, da bodo lahko vsi prebivalci Maribora brezskrbno uporabljali cela in varna kolesa«, je povedal Janez Fece, vodja projekta MBajk.
Vsa kolesa, ki bodo na voljo v izposojo, bodo reciklirana iz starih, odsluženih koles. Ustrezno bodo popravljena, obnovljena in enotno pobarvana, pri tem pa bodo vključeni tudi mladi, ki se bodo lahko naučili sami popravljati kolesa. Kolesa bodo zbrana s pomočjo donacij, zato kolesa, ki ga več ne potrebujete, ne zavrzite, ampak ga podarite Zdravi zabavi. Pokličite lahko na telefon (02) 234 21 41 ali pišite po elektronski pošti mbajk@zdravazabava.com in se dogovorite za brezplačen odvoz koles. "



Pohvale vreden projekt.
Kolesa se zbirajo in popravljajo. Enotne barve bodo - vijolarumene. V zameno darovalec kolesa dobi majico.

Izposoja bo delovala na principu nakupovalnega vozička - 2evra vržeš, se odklene, se odpelješ, se voziš, ga parkiraš na info točki(zaenkrat jih je 12), zakleneš, vzameš 2evra nazaj. Zaživela naj bi prav kmalu, še to pomlad.

Moje kolo ima letos že blizu 150km.
Vse voznike motornih vozil naprošam - prehitevajte kolesarje tako kot je prav. In varno.
Kolesarji pa - pametno glavo varuje primerna čelada.

petek, 05. april 2013

Vrtna zabava jabolk

Ura je vstala, kam jo bo odneslo, se ji niti ne sanja.
Naj se začne iskrenje, je lepo napovedovat.
Še lepše si je v um vdelat krasen načrt
ki mu bo v zadoščenje
da se bo podrl
s prvo točko.
Če me najdeš vso skuštrano
in z eno mislijo preveč,
ne čudi se.
Rahlo se mi odpelje ko sem
v tvoji bližini,
možgani se smejijo v neki čudni barvi,
čudaško raznežena hrepenenja
postajajo vse bolj odvisna
od tiste mrcine
ki leži zapakirana
samo nekaj vzdihov stran
od mojih nikoli sitih oči.
Usta mi v nekih smešnih pozah hočejo dokazati,
da je svet dovolj usran
in ti ravno pravi za dojemanje pobesnelih divjakov,
ki se razletavajo v mojih celicah.
Takrat bi 
prevrnila ceste in travnikom razložila
vse zapletene kemijske reakcije,
verjela v vesoljce in jedla - vampe.
Kriza nastopi, da. Takrat ne morejo mirovati besede, zmeša se jim.
In meni tudi. Ko si postrežem tebe.

sreda, 03. april 2013

K

urc gleda hrano in najedanje z vsemogočimi besedami
ki letijo prazniku v pozdrav
vedno znova
in vsakič  izrečene
s figo v žepu
-
neiskreno mahanje
s sprejemanjem drugačnosti
ki je samo večnamenska puhlica
o širokogrudnosti
ki se sesuje ko se prazniku
pokaže rit 
--
-
ampak ti
boš zagotovo 
verjel tudi jutri
da mi paše 
urc
-
dal mi ga boš
vedno znova
in me z njim
vsakič
pospremil
na Luno



ponedeljek, 01. april 2013

Redno je žlahta od norosti

V postelji se najdem. 
Najraje takrat, ko nama uspe zakleniti vse obveznosti.
V bojišče jo spremeniva. 
Brez krvi, z energijo ki diši. Po nama.
Zavita v nič, prepredena s tvojimi dotiki. 
Smisel fuka res ni jebanje v glavo.
Tako lahko je, ne obstajati. Imeti luno in sonce med nogami.
Vsega se res ne da kupiti.


Manjkaš, ta hip.
Brez obleke, s trdim. Z željo. S polnimi jajci.
Podivjano ustrežljiv.
Poln kurac, polna usta sline. Menjava?