sreda, 26. september 2012

Da veš

Oglaša
se kričeča
noč.

Ni mi mar
-
ali se
bodo
nebesa
ovesila
z
zlatnino
ali pa
bo
pekel
pojedel
še tisti
preostanek
črne.

Ni mi mar
 -
 če mislijo
da je
zavesa
iz
besed
že rahlo
izgubila barvo
-
da so
poljubi le
ujeta
črta
ljubezni
-
dotiki pa
razglašen
obraz bližine.

Mar mi je
-
ko rečeš
da je slow food
veliko prijaznejši
za želodec
in se
prekleto glasno strinjaš
ko s tvojega tiča
ližem
čokoladne mrvice.

Mar mi je
 -
 ker se
upreš znani tezi
da obilje hrane
zvečer
otežuje spanje
in tako prekleto
brez reda
privoščiš
muci
aktivno preživljanje
prostega časa.

Mar mi je
 -
 ker veš
da sem
zjutraj
vedno hudo lačna
in mi zato serviraš
omamno dišeč
orgazem
dva tri
pet
-
-
-
-
-
in je
potem vse kar lahko rečem
se motiš
če misliš
da bova izpustila kosilo.

torek, 25. september 2012

G noj



se vali od vsepovprek
đubre svinja kuzla drek

izbran besedni 
opus
umetnikov.
prekrasnih
sočutnih osebkov.
lepobesednikov
ki ne poznajo zlobe.
izjemnih ljudi
izjemnih življenj
ki serjejo le v 
straniščne školjke.
Resnično
za tiste,
ki verjamejo v vile in škrate.

tako malo je
potrebno,
da se prepoznajo v svoji lepoti.
tako malo,
da pokažejo
svojo prekrasnost.

 grem izklopit ocene in oglede. ker je to zdaj menda moderno.
ah ne, ta moda je za goljufe.

ponedeljek, 24. september 2012

1.


ko gledaš v nebo in je svet premajhen
za vse poljube
ki me grejejo,
skočim pod odejo
in si domišljam
da predmet poželenja
ostaja vedno isti.
Motiti se je človeško, baje.

nedelja, 23. september 2012

Skre T



ker doma so težke štale
in ste lačni glupe hvale
 djte se zlo poafnt
slaboumno se zabavat
djte ornk pretiravat
 skregan bit s predougim  branjem
drkat nad usakim sranjem
pisat flance
ke u trikrasne
besede metat
nbenmu jasne
smilt se svetu
čakat  petke
iskat enake vam zadetke 
lept fotke
bit taglavni
butast mislt
daute slavni
ud puhlc
ke pu luftu letat
s pustano slino 
ukol upletat
drajsat zmeri 
iste štose
pusod utikat
svoje nose.
redno spremlat
prjatlov kvake
navijat zmer
za njih odplake.
ko se nč vam ne zgodi
cvilt in jokat vs tiši

vse za lubo pozornost - pravjo kloni, ki druge zmerjajo s kloni
in si grem nabit oglede bloga. ker je to zdej menda moderno

sobota, 22. september 2012

Divja ravnina

Točno tisto kar ni, poskakuje po obremenjeni glavi.
Nekaj ni in poskakuje? Blaznost, znana samo meni.

Šibka prepreka pozablja da si bo zlomila vrat pri prvi hujši ujmi.
Trdno privezan je občutek nemoči.

Ceste se odpirajo in vabijo človeške usode.
Slepa umazanija se naveličano pase. Nič ji ne morem.

Še! Se kotali med včerajšnjimi mislimi.
Ne! Strupena beseda razžira sredico.

Verige izginjajo. Zloba prireja srečanje lepote.
Iztaknem zamašek s pregorele zanikrnosti. Buči razmajan dotik.

Pogled niča je iskren. Kam ga naj obesim?
Ne trudim se. Zmagovalci se itak vrnejo.

Grem.
Kopnijo podobe živih mrtvecev. In vsiplje se razmazano grmenje.
Hudobija vali nove spake. In zanikanje čisti puško.
Truma razdraženih zdrsov si kuha požrešnost. In jutro pretepa noč.

Brez.
Požirek smradu je dovolj za  upor. Pobeg se umakne.
Rešitev se grabi za srce. O da, plesali bova.
In svet je lep. Ko zazidam pozabo.

četrtek, 20. september 2012

Zibajoči ovinek

Zamišljene ceste si  z dežjem delijo misli.
Blisk uspeha. Pogum moči.
Si enako lahko upa več? Je izbira poti nujna?

Na desni je mir, leva si razlaga uspehe po svoje.
Luči razdraženo utripajo. Mrzle so.
Kam si parkiral misli preden te je ugrabil spanec?

Tuj smeh zveni domače. Užitki skušajo zamegliti presojo.
Podkupljen sveženj različnosti. Lepljiv izvir strahu.
Je lepota samo izgubljen trenutek nepazljivosti?

Pogledi žgejo tudi ko jih ni. Krčevitost kričeče krvavi.
Zaslepi utrip. Silnost mimobežja.
Je v iskanju res skrita sreča?

Pomirjujoča tema išče. Razlega se varljiva svežina.
Ko mirnost trepeta, si zmagoslavje glasno žvižga. Pok surovosti.
Je pozaba dovolj trdna da svcre spomine?



torek, 18. september 2012

Mnde


Vsak dan z njo, se poigraš?
Muco sladko, rad imaš?
Jo pobožaš,
jo ogreješ
vedno znova, jo nasmeješ?
Ja?
Divje praska
glasno prede,
ko jo drkaš,
se ne zmede?
Srečna ta je mačkica,
jezikaču rada da? 
Ja!



nedelja, 16. september 2012

Sladko

Za tasladke moje.
......brez bojazni, nisem jaz pekla.

In za moje - najljubše moje - ki znajo 6 -1
...jes, jes, jeeeeeeeeeeees

Lupček je specialno, samo za enega.
...ko se vetru mudi in mene ni

torek, 11. september 2012

A bi?

 
Ne gre
na papir,
ne gre
na nebo,
tadivja beseda
je vzela slovo.
 

Pa kaj še!
Se ne dam!


Zgrabim a
in
mu dodam b,
za ušesa
privlečem še i
 pa se
nama
obema,
na vsa usta
smeji!

 Bi, bi...
prevračala svetove
zidala gradove
iskala skrivnosti
divjala v norosti
plesala v goloti
gorela v pohoti.

nedelja, 09. september 2012

Blejski Vintgar

Živi in ustvarja, na Gorenjskem. Ki je - ne glede na vse ostale lepe konce - moja najljubša slovenska pokrajina.

****do tja se pride, kakor komu paše. peš, s kolesom, motorjem. meni najbolj sede avto, v dvoje.
.........izvoz z AC - smer Bled (ki mi je čist mim) - glej table za Gorje in še manjše(ma, miniaturne so) za Vintgar
to je dostop iz - zame - pravega konca. ker se slap nahaja na koncu sprehoda skozi sotesko, je nekaka pika na j.
***** ena mojih najljubejših strani za slovenske krasote je tale . tam tudi piše,da se potoka Krmarica in Kotarica zlijeta v Radovno, ki teče skozi Vintgar, obdan s hriboma Boršt in Hom. na koncu kilometer in pol dolge poti, te pričaka pogled na slap Šum - od zgoraj ali od spodaj.

Lep sončen dan.

Parkirišče brezplačno, vstopnina 4 evre(proti svinjskemu vstopninskemu odiranju na Bledu, čisto normalna), namenjena je vzdrževanju soteske. in verjamem, da to ni lahko delo. stene so precej strme, veter, dež, sneg naredijo svoje, kamenje in drevje drsi po strmini. treba je zavarovati, popravljati pot. je kar prav, da za tak sprehod, nekaj prispevaš.
...kratke ali dolge hlače? naj te vroče sonce zunaj, ne zavede. dolge. ker je v soteski zelo sveže. 
tudi dolgi rokavi niso odveč. jaz že vem.
...obutev? ne vem, no. v natikačih hodit, čeprav je pot lepo urejena? mal blesavo. je pa precej takih, japankarjev. jih pa res ne razumem.
čeprav bi znal nekdo povedat, da niti najboljši gojzarji niso varni pred padcem. na srečo se je končalo le z razbito nogo in aparatom v vodi. khmmm.

Pot traja - odvisno kaj vse delaš vmes - kar nekaj časa.
...če kej, mi gredo na jetra norci, ki še v prostem času, bezlajo. k sreči, se s takimi ne družim.
zato sem lahko postavila eno mejhno skulpturco iz kamnov. enga možička, ki sicer ni dobil imena. je pa tam za vse tiste moje in malo manj moje, ki radi zahajajo v gore.da se bodo vedno srečno vrnili  domov.

Na koncu (ali začetku za koga drugega) te čaka slap Šum in množica ljudi. Ki pa meni ravno ne diši preveč.
....če se povzpneš po stopnicah in hodiš par minut, prideš do ravno prav odmaknjene mize, kjer se prav prijetno nastaviš soncu. ali/in predajaš lumparijam (ne gre brez tega, tako so me naredili, jebat ga) dvojčkanja.
takim lumpom, se pridejo smejat tudi ptiči. tam naokoli, so postavljene valilnice - hišice zanje. en detel je priletel. in taščica, ki je fehtarila okoli mize. in potem pozirala na veji.
.....da imam res rada hudiča, prilagam dokaz. naj sem še tako pridna (o matr, kaj se mi je zaletelo), me vedno zapelje v...........


Slap Šum - skozi moje in tvoje oči.  
za tička in kamne, hvala.
in kdo je bil moker, se ve.

In da je že jesen in listje pada in rumeni in blabla?
Ne ga srt. V Vintgarju je še vse, bolj zeleno od najbolj zelene zelene.
In diši. Po crkljanju.

...in v Bohinjskem jezeru še vedno plavajo. ribe, race in ljudje.

In midva sva. Še bolj zmešana kot včeraj? Pomoje že.
...matr se smejem....



sreda, 05. september 2012

Huh


Nič, kar bi ne imelo smisla
si je prešerno prepevalo,
ker se je ribnik ponujal
in je pred butasto moralo
uspešno pobegnila
pametna izbira.
Hehetala so se drevesa
ker so videla,
kako do Tokia ravno je sreči
ko si je predrzno lastila
vse  kotičke starega mostu
Ta še danes ne more pozabiti
sončnega žarka,
ujetega
v razigrani potrebi.

torek, 04. september 2012

Rižev narastek

Kot izjemna gospodinja, vedno skuham preveč riža za rižoto.
...da, riž  najprej skuham in ga šele potem dam med zelenjavo in meso. ker se mi drugače - kot superkrasni gospodinji - vedno zasmodi vse skup. ok, da bo po resnici - samo enkrat se mi je in takrat sem se odločila, da se mi ne bo nikoli več

In zadišal mi je, narastek.
Recepta na pamet ne poznam za skoraj nobeno jed. Jebat ga - glej začetek zapisa.

.....ena merca riža - ena skledca normalna, na tri  skledce mleka. se pravi 1-3
.......če imaš riž že kuhan, ga samo vmešaš v mleko. sicer pa ga skuhaš v mleku. in ohladiš. vanilin sladkor, mal naribane limone, če jo maš. cimet
....vzameš tri(js 4) jajca, ločiš na beljake in rumenjake. iz beljakov se naredi sneg, vanj namešaš še mal navadnega cukra(če sem smotana, so to 4 žlice, če ne pa 3 kumrne)
..........masa je že skor nared - tak je čist najbolj osnovn(moja mati bi rekla, taprav nezafnan) narastek
lahk mu pa dodaš marsikaj. moj danes je dobil 3 žlice rozin, pa pol banane(omamamia, kako lepo dišijo pečene banane) in en običajni prelet kakava, ker ne maram živo bele barve riža
......pečica na 180 stopinj, 40 minut. peki papir ker...sem rekla, da ne maram da se mi zažiga, ane?

Menda se mora ohladit preden ga začneš jest. Bom enkrat poskusila počakat.

Tkole zgleda. Je zgledal.
...štaub cukr naredim v mlinčku za kavo, iz navadnega sladkorja. mu nč ne manjka.
Narastku pa tud ne.





Pa ja...za crkljivca, ki me vsak dan crklja, je ostal en veeelik kos.


ponedeljek, 03. september 2012

Skozi


gozd in reke
si nasmehi
utirajo pot
-
ljubkujejo znane dotike
ljubijo vonj igrivosti
ki jo hraniš
le zame

daljava je 
izgubila pomen
-
tistikrat
ko se je bližina 
zavila v tvoj objem.