sobota, 31. oktober 2009

Arsenal - Tottenham

Kaj naj rečem?
Da me včasih tudi moj občutek vara?
Da sem kar nekaj bluzila v stilu...da ne gledam tekme, ker mi je hodilo po glavi...če jo bom, bodo moji zgubili?
Preveč je odmeval tisti 4-4 v glavi.....

Pa...sem jo vseeno gledala.
In seveedaaaa....mi ni žal.

3 - 0
Van Persie 2x
Fabregas

London je mesto...meni ljubo.
In v njem so ekipe, ki zasedajo vrh  angleške lestvice.

Ja, bluzim.
Ampak mi je dovoljeno, ker sem res vesela.
Pa saj sem vedno, ja.

Lepo je bilo spet videt Almunio na delu. Se mu pa pozna, da je že kar lep čas brez pravih tekem.
Upam, da pride kmalu nazaj tista njegova sigurnost. Je pa kar prav, da ga je Wenger dal v igro.
Ker ne vem...ima le več izkušenj kot Manonne za tele mestne dvoboje.

Van Persie...goli prihajajo nazaj. Ufff...oddahnila sem si.....še gora tekem je na sporedu...potrebuje se strelca njegovega kalibra.



Fabregas...ne, nočem da kdajkoli gre v Španijo. Naj reče kdorkoli karkoli...tak kot je, njegova igra, je taka  zaradi Arsenala...zaradi Wengerja



Ne maram, da zmerjajo Arsenal z otroškim vrtcem...nikdar tega nisem marala.
Ampak - danes imam spet napad - prekleto, kako so vsi še mladi. In kaj je že nastalo iz njih....

Žal mi je, da se je poškodoval Bendtner...menda ga ne bo kak mesec. A je treba tega?

Ma...ne morem več pisati, ker me nese že v tisto smer, ki je ne maram...v oboževanje.
Pomagati si pa ne morem...res jih imam rada.
Ker mi prinesejo užitek.
In prekleto da ja...tudi lep nogomet je lahko zmagovit!

....ma prov, v Londonu je Arsenal gospodar...

Spomin


Včasih
se oblečem
v pozabljen spomin.
Roke
kar same skočijo
v pisan pulover
norosti.

En sam pomig z ritjo
in že je tu.
Zažene se direkt
v srce
in tam naredi  kraval.
Nasmejan
in ves
divji
si
prilasti
moje možgane.
Za nekaj
sladkih trenutkov
pozabijo
na
ubogljivost.
Neskončna želja
jih vodi
v pogubo.
Pogubo?
Daj ne seri!
Poguba si je nadela
drugačno ime.

Noč.
Vsega je preveč.
Neeee, saj ni res.
Šeeee, hočem šeeeee!

Grem.
Greva.
Tema žari
ko si privoščiva
sekanje mej.
Ja, rada imam,
da leporečje
odpade
ko se dajeva vesolju.

In ko
jutru kradeva
stopinje,
vtaknem spomin
v tisti mali
nevidni žep.
In sem vesela.
Ker se spominov ne da kupiti.

sreda, 28. oktober 2009

Arsenal - Liverpool



Carling pokal na Emiratesu.
Postava mojih me je res spravila v smeh.
Szczesny, Fabianski, Senderos, Bartley, Silvestre, Gibbs, Gilbert, Merida, Coquelin, Eastmond, Frimpong,Ramsey,Randall, Nasri, Eduardo, Sunu, Bendtner, Watt

Pa nič takega nisem imela v mislih, le...no ja...mislila sem si...Wenger, zdej pa pretiravaš.
Ampak ok...sem si potem želela, da bi nekak podobno sestavil ekipo tudi Benitez. In jo je.
Cavalieri, Degen, Insua, Skrtel, Kyrgiakos, Plessis, Spearing, Babel, Kuyt, Voronin, Ngog. Subs: Reina, Aquilani, Benayoun, Darby, Dossena, Eccleston, Ayala.

Pa sem si rekla...fajn bo gledat te mlade fante.
In imela sem prav.
Zalotila sem se, da mi rezultat niti ni hodil kaj preveč po glavi.
Menda sem že parkrat napisala...da sem zelo vesela, ko jih gledam...in potem skozi tekme opažam njihov napredek.

In bom še milijonkrat napisala...Wengerjevo zaupanje..al kako naj temu rečem...v tamlade...obožujem ga.

Fran Merida, je zabil svoj prvi gol za Arsenal.
Bendtner, ki je bil med vso to mularijo eden izkušenejših v ekipi/pri 21ih letih/ je zabil drugega.


Prav je da povem tudi to..Liverpoolov gol je bil lepši od obeh Arsenalovih...prvi gol  Argentinca Insue.

Uživala sem v tekmi.
Iz teh mulčkov bodo zrasli odlični nogometaši.

...Arsenal se je zanj zanimal pred dvemi leti

Žal se je poškodoval Fabianski...pa komaj se je vrnil. Ne bo ga tri tedne.

torek, 27. oktober 2009

Torkov počeznik


Če bi
imela tri roke
in nobenega srca
bi prav lepo živela
Aja?

Ma ne...spet sem
v pisanju oslarij
in je tale
drobčkan zapisek
le en odklop
od mojih divjih
in zmešanih besednih kolobocij
ki imajo namen ugledat
svetlobo
enkrat te dni.

Ko bodo vse zvezde
popadale z neba
bo prišel čas
ko bom tiho.


In jasno da sem srečna
ker se to
 NE bo nikoli zgodilo.

Meče me.
Mhm, vem, vem...to ni nič novega.

ponedeljek, 26. oktober 2009

Tako je to



Mojega očeta je mama zapustila, ko je bil še dojenček.
Ostala sta sama z očetom.
...vem, da je očetu o tem težko govorit. in da mu je še danes hudo. oprostil ji je, pozabil pa ne bo nikoli - to so njegove besede.

S trebuhom za kruhom je šel moj ded...v sosednjo Hrvaško. Tam je spoznal novo žensko, ki je postala mačeha mojemu očetu.
...imela je svoje muhe, a mojemu očetu je do svoje smrti nudila dom, kamor se je vedno lahko vračal. In se še vedno vrača. K družini svoje mlajše polsestre, ki ga je imela zelo rada. Žal je zelo mlada umrla.
...pred 1. novembrom ga tako odpeljem tja. da gre na grob. da poklepeta. da se sreča.
veseli so naju. in pravijo, da premalokrat pridemo. ja...ta prekleti čas

Ima še eno polsestro.
In jaz poleg dveh sestričen še dva bratranca. Rada imam vse.
...nešteto lumparij smo ušpičili skupaj. med poletnimi počitnicami. bili smo tapravi hudički.
Danes se najdemo pred 1. novembrom. Ali pač na kaki hitri kavi, ko grem v Zagreb.
...nabutali smo se ga v soboto. nasmejali še pa še. danes nam ni treba več na skrivaj hodit v vinsko klet.
zjutraj je bil moj glavobol najmilejši.

In potem vedno, ko se z očetom odpravljava domov...ne vedo, kaj bi nama dali.
Res sem bila vedno najbolj vesela krompirja. Tardečega. Ker dolgo zdrži in ker je dober.
In nikdar mi ni nihče zaradi krompirja, težil na meji.

Tako je to.
...obe sestrični dobro kuhata.  bolje od mene. in vedno skuhata in napečeta same dobrote, ko se prikažem tam.
...oba bratranca sta  zelo uspešna vsak na svojem področju. mali v športu, starejši v biznisu.

Tako je to.
...meni se jebe za meje, ki si jih butlji postavljajo v svojih glavah.
Za krompir mi je žal.
Ker je bil namenjen meni. Od mojih.

Krompir


...to uni, tardeči. Jaz ga obožujem.
Pri nas imamo samo tistega, tabelega.
In tako vsako leto dobim eno vrečo tardečega...tam čez mejo.

No, letos sem ga tudi dobila.
In bila zelo vesela, jasno.
A imela sem ga samo do slovenske meje. Tam me je srečal zdolgočasen slovenski carinik...strašno pomembna oseba, jasno.
In mi povedal, da ne smem s krompirjem čez mejo.
Mi rekel, naj obrnem in ga odpeljem nazaj.
...prisilila sem se, da sem držala jezik za zobmi. obrnila in krompir pustila hrvaškemu cariniku, ki se je skoraj držal za glavo, ko sem mu razjasnila kaj delam spet na njihovi strani.

Ko me je rdečelični debelovampnež vprašal, če sem pustila krompir taaam...jezika nisem mogla več brzdat...kje je MOJ krompir se vas ne tiče!

Nimam kaj da rečem...ne bom se nikdar več čudila, ko bodo poleti Hrvati jebali Slovence, ko bodo s polnimi prtljažniki mleka, sokov in ostale krame  lezli k njim na morje.

Dragi velepomembni carinik!
Te bo že štrafnilo,  o ja.

P.s.
...bučno olje in ena ornk kajla pršuta sta šla pa vseeno z mano čez mejo.

Kaj ko bi se raje lotili pravih švercarskih lopovov in normalne ljudi pustili na miru?

nedelja, 25. oktober 2009

West Ham - Arsenal


2 - 2

Ker je nisem gledala...ne mislim preveč modrovat.
Itak ne rabiš bit zelo brihten, da ugotoviš...da so zapravili vodstvo z dvema goloma razlike.
Poceni izgubljeni točki.
Fajn....

četrtek, 22. oktober 2009

60



Vse najboljše!

...mhm...letos je leto.... Arsenalovo.......

sreda, 21. oktober 2009

Še in še

.....sem si jo mrmrala cel ljubi dan.
Slišala na radiu dopoldan in še zvečer se mi je kotrljala po glavi.
Ok, nekaj bo na njej očitno...moram jo najdt

Parkrat se je odvrtela....in jaz sem se namigala.
Da bom lažje spala teh par urc.



nihče ne ustavi me?
Ja, res je. Nihče.


...namesto da bi bila vsa crknjena, sem pa čist brihtna in za žur.
Žganci z mlekom zame...dober tek.

torek, 20. oktober 2009

AZ Alkmaar - Arsenal

1 - 1

.......................................................

#%$#"/&$%)/&%$$##"$%

ponedeljek, 19. oktober 2009

Slovenija

Gre naprej.

Zato ker ima kam it.


In zato ker ima ekipo, ki bo premagala Rusijo z mojim Aršavinom vred.



Aršavin zabija gole le nasprotnikom Arsenala.
In ne da se mu it na SP.
In strinja se z mano.

SLOVENIJA GRE NAPREJ!










sobota, 17. oktober 2009

Arsenal - Birmingham

3 - 1



Van Persie
Diaby
Aršavin


Če me je prvi polčas kljub miljonom zapravljenih priložnosti /in grožnji, da jih bom med odmorom kar nalomila/, navdušil...
.
..me je drugi spravljal ob pamet.
Spet in spet...ne gre v gol.
Spet in spet...se je dogajalo, da bi lahko dobili gol...zaradi totalne oslarije.
...saj se sliši zares neumno, ker imajo drugače noro gol razliko. ampak kaj, ko bi bila lahko še norejša.

In...a se lahko kakšna tekma konča brez poškodovanega igralca?

...če sem drugače  vesela? Oja, sem.

"Arsene Wenger's boys really do look like this may be their year."

A ste


ZA...da bi spremenili zakon...da bi moral imeti voznik v krvi NIČ promilov alkota...je bilo vprašanje, ki sem ga slišala zjutraj na radiu.

Večina je rekla NE. Da to ne bi spremenilo ničesar.

No, meni je  itak do konca neumno, da sploh mora kaj takega kot je nepitje alkota, ko voziš...stati v zakonu.

Ne sedaj za volan, ko se ga napiješ....je namreč meni popolnoma jasno. In normalno.

Škoda, da je takih normalnežev premalo.

Dober tek

Ko ti mast
preplavi možgane,
je velika verjetnost,
da te nihče ne razume.

Ne se igrat z mano.

Kot svinjska čreva,
se lepi kretenija
na neumno
prerezane
glistave riti.

Pljask plosk
se zasliši,
ko zasede
celotno površino
razmajanega stola.

Takrat salasta
tazadnja
doživi svoj orgazem.
Uspelo ji je najti
zavetje
pred
podhranjenimi pogledi.

Zamaščene roke so
ugrabile
gromozanski
sendvič.
Cmokanje preglasi
melodijo dneva.
Mirno lahko žreš kot prašič, a tega poleg mene ne boš počel.

torek, 13. oktober 2009

Aye-Aye

Najlepše...najbolj divje...največje...naj....naj...naj....
Nenavadne živali so mi všeč.
Ne...rada imam vse živali. Čudne in tiste ob katerih se normalni ljudje(no ja) zgražajo,  pa še posebej.

Za tega prijateljčka so rekli, da je najgrša živalca, kar jih obstaja. To sploh ni res!
...grdota je v očeh opazovalca..če preobrnem tisto znano frazo o lepoti...in meni je ta škratek prav ljubek.


prvi Aye-Aye ,skoten v ujetništvu v bristolskem zoo, na slikci je star štiri dni, ime mu je Kintana. 
Danes je star širi leta in pol. Aye-Ayi lahko dosežejo starost 23 let.

Sicer je pa Kintana - Aye-Aye...daljni sorodnik lemurja in spada med najredkejše primate na svetu.
Če sem prav razumela, je tudi edini primat na svetu, ki uporablja eholokacijo.

Drugače živi na Madagaskarju.
Ne boji se ljudi in morda/ne, zihr!/ ga je tudi to spravilo na Rdečo listo ogroženih živalskih vrst.
Človek je pač najmočnejša žival na svetu in diktira življenje drugim. S sekanjem gozda, recimo. Fuj!
... in predvidevam, da zaradi njegovega izgleda, ljudje verujejo...če ga vidijo...če jih obišče...pravijo da nosi smrt. Ti sveta preproščina!

Sicer pa je meni padel v oči - ne samo zaradi simpatičnih rumenooranžnih učk in velikih ušes - pač pa zaradi prstov. Konkretneje, zaradi enega prsta, s katerim lovi črve in žužke in...ja, tisto kar je.
Tudi z jajcem nima problemov. In kokosovi orehi zanj niso pretrdi.

Ko je na potepu za hrano, s prsti trka po deblih. In ko ugotovi, da se znotraj skriva njegova hrana, uporabi svoje zobke. Naredi luknjo in potem uporabi svoj tretji prst. Ta je zelooo dolg in meni se zdi kot kakšna upogljiva kost /zelo čudno, ker kosti lih niso tako fleksibilne ane), prevlečena s kožo.

In potem...no, takole zgleda njegov nočni lov.


















...se znajde, ane

Samička skoti samo enega takega na 2-3 leta. Mladiček se pri njej hrani eno leto.
Parjenje je verjetno zabavno...ko samička kliče godne samce, se jih lahko odzove kar nekaj.
In se nato precej radi malo pretepajo.
In potem...zmaga najboljgajstn ali drugače...tisti, ki je samički najbolj všečen. Pravilno.

....da se jih je 45. že skotilo v ujetništvu, me pa veseli /to št. sem našla /

In da so tam na daljnem Madagaskarju zaščitili nekatera področja, kjer se potika ta mali simpatični škrat, me veseli še bolj.
A zakaj še bolj ?
Ljubo doma kdor ga ima... pravi tudi Aye-Aye.

ponedeljek, 12. oktober 2009

Mali madagaskarski tenrek

Že kar nekaj nazaj sem brala o tej mali živalci.
Nanj sem se spet spomnila, ko sem sredi noči srečala njegovega večjega, daljnega sorodnika.
Ker je gospodič dirjal čez cesto, sem se morala ustaviti.
Obsvetljen z lučjo, je bil gotovo zelo prestrašen. Je pa tako na drobno tekel, da sem se mu začela smejat.
Jutro je bilo kljub nemogoči uri takoj prav luštno.

Je pa res, precej ježkov vzame cesta. Menda največ od vseh živali v Sloveniji.

No, tale dva malčka na sliki nosita ime Mali madagaskarski tenrek.


Najdete ga tudi v ZOO v Ljubljani.
Pa menda  ga prodajajo precej drago tudi v trgovinah z živalmi.

Tenreki zimo prespijo. Spomladi se parijo in samička lahko skoti do deset "igličarjev".
Hud porod, ane? Neeee....mladički imajo telo pokrito z nabreklo kožo - ta po rojstvu uplahne in bodice pogledajo na plano. So koničaste in trde prav takoj.
Mulčki  in mulčice pri mami sesajo mleko,  končno velikost dosežejo v 4 mesecih.

Bodice blažijo padce.
Znanstveniki so izračunali, da so ravno prav dolge; če bi bile daljše, bi se zlomile, krajše pa ne bi bile kot ena vzmet in tenreka pri padcu ne bi varovale.

Tako kot ježki, se ob nevarnosti zvijejo v klopčič. Takrat jih težko primeš v roke, ker bodejo ko nori.
Prav zaradi tega, ker se ob nevarnosti zvijejo v klobčič in ne grejo nikamor, je tolk povoženih? Ja.

Imajo podaljšan nos in kar velika ušeska, kar pomeni, da dobro slišijo in vohajo...vidijo pa slabo.
Očke pa tako prijazno gledajo kot mišje.
Se mi zdi, da vsi vemo, da so nočne živalce.

Naše pse vsaj enkrat na štirinajst dni, živcira jež.
Ne vem, če je vedno en in isti, se pa ponovi vedno en in isti scenarij. Nekdo mora vstati, it do psov, ki besno lajata in ježa odnest na drugo stran ograje. Kam potem odbrzi, nimam pojma.

No, to bi bilo vse.
Aja...še to...ko se parijo, se sporazumevanjo z glasovi, ki jih ljudje ne slišimo.
Samci iz žlez, ki jih imajo okoli oči, izločajo eno snov, ki  privabljala samice.
No ja, vedno samice niso za...in znajo najedljivca ugriznit. Bravoooo!

Oh, še to... je kar nekaj različnih vrst tenrekov . Tale spodaj mi je tako luškan.

ane, kakšna lepa bodičja frizura...


...ne, nisem tolk pametna, da bi vse to kar iz glave vedla...osnovni podatki so iz ene stare One, iz rubrike Porodnišnica Zoo..tam  o živalcah razlagajo tako, da je vsem razumljivo

nedelja, 11. oktober 2009

Vrtinec



Sprehajam se

po vrtečih pogledih.

Tvoj nasmeh

premami.

Predrami mojo

zaspalo sredico.

Oči streljajo toplino.

Usta postanejo cesta užitka.

Dotik oder sreče.

Dišeče prepletena dvojina.

Veš
-
takrat vsi vprašaji
dobijo svoje pike.

Jesenski nasmeški

Ne vem zakaj, a danes sem morala. Tja k ribniku.

Lep dan je na plano privabil kar nekaj ribičev.
Posedali so ob vodi in čakali na ribe.

Jaz pa...bilo mi je fajn. Zbirat spomine.

Ampak a veš, da me še vedno malček stisne?
Toliko lepih spominov je...tistih, tadrobnih. Tiste imam najraje.

Hudičevo vroče je bilo tistega dne.
In tako prekleto vznemirjena sem bila!
Še danes me ta vznemirjenost pogreje. En tak lep občutek.

Veš česa se spomnim?
Posedanja na klopi...in gledanja v oči...pa smeha.
Pa prvega dotika... tako hecna sva bila oba.
Pa prvega poljuba...taka želja v obeh.

Pa preplet rok...ko sva se končno umirila. Vse je bilo prav.

Nikdar nisem premišljevala ali bi danes naredila drugače.  A ne verjamem, da bi.

Tiste nežne stopinje, ki so prinesle nemir srcu...rada jih imam.

Nasmejan spomin si.  In taki nikoli ne izginejo.
...in jaz jih silno rada božam.

Ribnik se je kopal v soncu. Lep sprehod je bil.

petek, 9. oktober 2009

Beg

Razrasla se je koprena
čez
zverižene dotike.
Ne utripa
več
svetloba nasmeha.

Garjave besede
drzno stopajo.
V molk so se
zavili,
strgani poljubi. 

Odhaja podoba sreče.
Se bo kdaj vrnila?

sreda, 7. oktober 2009

Kmetija levoročnih kmetavzarjev

Ker bom morala uro pred polnočjo na pot, sem si čas krajšala z raznoraznimi traparijami.
Ok, vmes sem morala še nekaj resnega postoriti.

Mi je pa že pred časom marsikdo namignil, da z mano ni nekaj ok...ker ne gledam kmetije.
Pa ker je un...pa kaj una dela...pa kolk je un smotan...pa tko naprej.
Jaz pa spet ko tele, ki nima blage veze.

Pa sem jo zdaj končno gledala...ko sem tapkala po računalniku.

Po enem ogledu....to je zbor brezveznikov. Ma....zbor idiotov, ki so do kmetije živeli...ne vem...na Luni mogoče.
In sem se vprašala...so doma tudi tako svinjsko nemarni...imajo tudi doma tako skretišče v stanovanjih?
Fuj od fuja...pravi kmetje se zihr križajo, ko gledajo kakšno umazanijo je zmožna dopustit "slavna slovenska scena".

Ok...Salome in Fredi...edina, ki sta mi bila kolčkej normalna. Zanimivo ane...pa tolk sta bila v medijih vedno popljuvana...eden bolj ko drugi. Samih levih rok pa zagotovo nimata.

Ostalo pa...za skozlat.
Artur...večjega gnoja še nisem uspela videt. Doktor? Mhm...doktor debilizma in blodenj.
Pajade...on si upa...tistega zgužvanega tiča naokoli kazat...jaki frajer...liberalen čudak, ki ga ljudje ne razumejo...hahaha...to bo, ja. Res...za skozlat.
In porničarka....jebomast, zdaj vem zakaj obstajajo vici o blondinkah...ne, niso vici. Bog pomagaj....groza, da nastane nekaj tako silikonsko brezmožganskega...za skozlat.

Ena stvar, ki mi je pa prav zares  dvignila pritisk...kravi v hlevu...obe posrani od lastnega gnoja.
Prekleti zahojenci...da ne znajo niti za kravo poskrbet, da ne bi ležala v lastnem gnoju!?!

Ne vem, če ne bom poklicala na Društvo za zaščito živali...mi je popolnoma vseeno, če kmetavzarji ležijo v svojih lastnih iztrebkih....za kravi mi pa vseeno ni.

Ja...mi ne pride več na misel, da bi gledala to kretenijo.
....ljudje čakajo na prvi fuk v kmetiji. Halooooooooo!!......jaz raje sama fukam kot pa gledam druge ko to počnejo. A se je ljudem res dokončno snelo?

torek, 6. oktober 2009

Mišek




Tam na tisti
dolgi njivi,
se igral je
mišek sivi.

V sreči mu
žare oči,
glasno mišek
se smeji.


Poskakuje,
luno prosi
naj mu smeha
še natrosi.


Naj že zleze
dol na njivo,
zvezdo vabi
nagajivo.

Vetru kliče
traparije,
soncu
žarke
vse poskrije.

Igra pa se
vsa podre,
ko oko
mu mačka uzre.

Jo ucvre
čez mokro travo
in pozabi
na zabavo.

Da se kaj
mu ne zgodi,
v domačo luknjico
zbeži.

Tam se mami
je zlagal,
da pred slonom
je bežal.

Mama se je
razjezila,
mišku
takole zagrozila:

"Veš, na njivi slonov ni!
Bi rad, da se vsa žlahta nam smeji?


Če še kdaj
se boš zlagal,
se na njivi
več ne boš igral!"

ponedeljek, 5. oktober 2009

Krt zvezdaš



Aaaa...kaj bi pa to bilo?
Jaz pa veeeeem.....
To je smrček krta zvezdaša...v bistvu so to čutilni izrastki na smrčku.......22 jih je...lahko se jih prešteje. Jaz sem jih. In na njem je približno 100. 000 živčnih končičev.
Tale krtek prav zaradi tegale smrčka velja za najhitrejšega jedca med sesalci.
Tile izrastki, vsako sekundo na 13 mestih preverijo, če je na voljo kaj hrane.
230 milisekundah krtek ugotovi, ali je našel kaj užitnega in  če ja...ga takoj pohrusta.
To je menda hitrostni rekord v lociranju in uživanju hrane.

Ti njegovi izrastki so 5 x bolj občutljivi od človekovih prstnih blazinic. In čeprav so skoraj slepi.....so lovci ena a..s črtico. Mhm.



Ta luštna živalca enako dobro lovi tudi pod vodo.
Pravijo, da je ta njegov čutilni sistem, eden najnatančnejših.

Jaz sem bila vedno proti, da se razdirajo krtine po travniku. Meni je bilo vedno fajn videt krtino.
Tako da...ne maram podiralcev krtovih domov.

...a lahko še par zanimivih, pobranih v Gei? Seveda!

-------Ko se je leta 1702 konj Viljema III. Oranjskega spotaknil ob krtino ter kralja Anglije in Škotske poslal v večna lovišča, so se krti za vedno zapisali v človeško zgodovino. Od tedaj se je nazdravljalo na »male gentlemane v črnem žametu«. Ob krtine se sicer spotikamo še danes, vendar pa krti zaradi tega niso cenjeni, ampak preganjani.

-------Njihov življenjski prostor ima navadno polmer okoli sto petdeset metrov. Na dan imajo največkrat tri obdobja aktivnosti s štiriurnimi premori za počitek. Jeseni in pozimi skladiščijo hrano v bližini gnezda. Tako si lahko naberejo zalogo do dva kilograma deževnikov, ki jih omamijo z ugrizom v sprednje kolobarje.

-------Krti lahko na površju prehodijo tudi do en kilometer.

--------V Evropi nekateri verjamejo, da krt prinaša srečo, ker ga redko vidiš, drugod pa pogled na mrtvega krta, ki ga je recimo zbil avto, ne pomeni nič dobrega. Ponekod so verjeli, da pridejo krti na plan le ponoči, da bi poslušali petje angelov.  V ZDA pa nove krtine napovedujejo slabo vreme.


To bi bilo vse. No ja...še pesmica.

Krtek, prid
na moj vrtek!
Prisežem,
ne bom te podila!
Prisežem,
cel dan bova skupaj mravlje lovila!

nedelja, 4. oktober 2009

Arsenal - Blackburn

6 - 2
Vermaelen,


Van Persie,


Arshavin,
Fabregas,


Walcott,
Bendtner



Najboljši so!

In kako noro dobro je videt tegale fanta na Emiratesu......a moram še vedno to pisat?
Vedela sem......če je tam, je zmaga Arsenala zagotovljena.
"Thierry is obsessed with football, yes. He even watched our Reserve team on television last year.”
...jaz imam rada oba.



...ne bi se čudila, če bi Fabregas za vedno ostal v Angliji.

petek, 2. oktober 2009

Pijanec

Vse kar ima,
za pijačo da.

Odpove na vsej črti.
Pijača je edina stvar, ki ga zanima. Brez nje je nepopoln. Ne zmore funkcionirat.

Nekoč sem poznala nekoga. Ki je pil. Več ali manj na skrivaj.

Ne potrebujem veliko časa, da mi stvari postanejo jasne.
In nikoli ne zatiskam oči pred resnico. NIKOLI.
In jasno dam vedet, da alko ni nekaj kar bi prakticirala iz dneva v dan.

Strašno imam rada činaršveps,temno pivo in domače borovničke.
Te užitke si privoščim sem in tja. Včasih tudi na polno, ja. Da sem res ornk naklana.
A to je resnična redkost.
Odlično se znam zabavat brez alkohola. In seksat tudi.

Družba za mizo.  On pije sok. Hodi na wc.
Vsakič ko se vrne, je bolj čuden. Piker. Ujedljiv. Prepirljiv.
Vsakič ko se vrne, diši po čigumijih. Za mizo še vedno pije sok.
Si mislim...pa a je to mogoče...si misli, da sem blesava? Da ne vidim, kdaj je človek nažgan?

Večer se konča v prepiru.
Je treba piti pri šanku??? Ne moreš za mizo spit tistega pira kot vsi drugi???

Ja, jaz hočem vse takoj razčistiti. Za bebca me človek pač ne more imeti.

Imeti psa, pomeni tudi obvezo. Ga peljati ven. Včasih se mi res ne da.
Kar naenkrat je tu nekdo, ki se mu to vedno da. Neverjetno! Paše.
Dokler ne ugotoviš, da peljati psa ven pomeni....se naskrivaj v garaži nalivat s pivom.
Ko nenapovedano vstopim, v paniki še pravočasno skrije svojo dozo.
No ja, misli da jo. Znorim. Zanika.
Ok, te bom pustila v veri, da sem debilka, ki ima privide.

Obiski. Vem da sem imela še steklenico terana. Ni je. Pizda...najraje bi začela kričat.
Ok, bodo dobre tudi borovničke. Ko jih zagledam, komaj še krotim jezo. Manjka jih polovica.
Jaz se jih nisem dotaknila.
Misliš prenehat s tem?

Družba praznuje. Zabavamo se.
Plešem z najboljšim prijateljem. Oba rada in dobro pleševa.
On spije pivo ali dve. Se odloči, da gre domov. Prav.
Ker je slabe volje, bi morala tudi jaz oditi? Ne.
Pridem domov. Ljubosumni izpad.
Prasica! Zagotovo me varaš! Kurba! Si se že dala dol z njim? Prasica! Kurba!
Najprej šok. Ve, da je prijatelj gej. Potem mi je jasno. Pijan je ko čep.
Brez besed, z mislijo v glavi...jutri ko boš trezen, bova zaorala.
Seks? Odjebi. Gnus. Mi ne pade na pamet, fukat s pijancem.
Raje kurba, kot da bi se pijandura vlačila po meni.

Misliš nehat s  pijančevanjem?
Ne, nobena opravičila ne zaležejo.
S kurbo in prasico me ne bo nihče zmerjal.
Nisi mislil resno? Ne se zajebavat.
Ja, ne bo nobenega naslednjič. Ker takrat me tu več ne bo!


Ok, pij naprej. Adijo!

Še vedno pije. In njegova mati si še vedno zatiska oči. In mu ponuja pijačo.
In on verjetno še vedno reče ne, ne bom. In se ga nalije, ko ga nihče ne vidi.
Materinska ljubezen je brezpogojna. Bedno.

Za pijance nimam nobene tolerance.
Vsak si sam vliva v usta.
Zame so to posranci.
In njihovi izgovori, zakaj pijejo. Lahko si jih ponavljajo kot mantro. Me ne gane.

Vsak je svoje (ne)sreče kovač.

P.s.
Da bi enkrat samkrat položil roko name...bi ga bila sposobna tudi ubit. Brez premišljevanja.
In ne razumem žensk, ki vztrajajo s pijanci. Nikoli jih ne bom.

četrtek, 1. oktober 2009

Arsene Wenger



13 let na čelu najlepšega nogometa pod soncem.

"Board were brave or crazy to appoint me"

...za mesto se je prijavil že leta 1995. Sprejeli so nekoga drugega. A le za eno leto.
Člani Arsenalovega boarda so odleteli na Japonsko, kjer je Wenger vodil klub.
Dogovor je bil sklenjen.
1. oktobra 1996 je postal Arsenalov.

Še 100ič...njegov način dela mi je zelo všeč.
Pa smeh tudi.
Kako se počuti človek, ko je njegova ekipa vso sezono nepremagana?

Točno tak nogomet kot ga "vsiljuje" on, hočem gledat še nadaljnih 100 let.