sreda, 26. maj 2010

Prepih

Ulice
nemirno tavajo
pod tiho senco noči.

Šklepet nevidnosti
se je prilepil
na oblake.

Raztezajo se
grabežljive roke
žalosti.

Ubila sem
svetlobo
tvojega srca.

Zmaličila
podobo
tvojega sveta.

Jutro odpre oči.
Prva misel si.

Zato nikar
ne reci
-
da bo
kazen vzgojna.

Ni komentarjev:

Objavite komentar