Maj številka trinajst

 Nikdar niso enaki

...vedno se jim dogaja...

Vse smeri so prave.

...vse te lahko utrudijo...

Zapirajo se sama.

...nešteto jih mora človek odpreti - sam...

 Brskanje. 

...včasih boli. včasih pa poteši lakoto...

Ni vse v elektriki.

...svetlobo daje tudi mala lučka...

Oče je odsoten. Potrt.

Meni se v očeh nabirajo solze.

Sovražim izgovarjati besede -sej bo, sej bo...sovražim jih poslušati....

Odrezane noge končajo v smeteh...

Rada bi bila....

tule

 ali pa tule

in tudi tule
bi si lahko odpočila od vsega...

Oče se rahlo nasmeje. 

Ko mu predvajam  posnetek. Na njem se sliši mamino vpitje.  Ker sta se psa sprehodila po hiši. Mokra.

Utrujena sem.

Skodelica čaja.

Pogled najde. Se spet razveselim. 

Moj mačehovski odnos do rož le ni tako napačen.

Letos prvič cveti.

začetek cveta

...začudenje, od kod pa zdaj to...

uhh...še bo zrasel

...in še veliko takih je...

aaaa.....tak cvet...zvezdica...zvezdice

....pa koliko jih bo na tej mali roži...

Vse bo še dobro. Ker 13 nikoli ni bila moja nesrečna številka.

..spanček zaspanček

črn možic

hodi ponoči

nimam nožic...

Vse bo še dobro. Ker sem jaz tako rekla.