Maj številka šestindvajset

Popolnoma čuden dan.
Čudni ljudje.
...nekaj med sitnobo in strašno vase zagledanostjo. pomembnost, ki nima podlage. čudni, res.

Sovražim nakupovanje.
...kar je mus, je pa treba. kao spotoma. ja, fak da ne več spotoma.
res, čedalje bolj sovražim nakupovanje v  tistih ogromnih štacunah, kjer si...ena navadna smet...kjer so prodajalci levaki...namrgodenih obrazov...kjer jih boli patka...če zapraviš še tako veliko.
spet dooooolgo ne zaidem v nekaj takega.

Ti ali jaz...kdo je zoprn?
...če mene vprašaš...ti. ne maram idiotskih brezveznosti. molči, če nimaš nič povedati. a je tako težko?
se ti zdi, da ne zmorem brez puhlic? verjemi, zmorem.

Končno kava v družbi, ki paše. Kjer si človek odpočije.
...redkost, še toliko bolj cenjena. čedalje bolj cenjena. hvala sem ti že rekla. 
ko veš...da ni potrebe, da bi se kdorkoli pretvarjal. preveč takih se hoče parkirati pred mojim frisom.
...biti nekaj kar nisi...zelo cenjena podoba danes. pri meni...še vedno neeee.

...tako pogledam tudi jaz...ko nikakor nočeš razumeti....da se ne bom spremenila..

...niti za ceno fuka s tabo ne...