Ko že v zgodnjem jutru veš, da se moraš čim hitreje pobrati iz Ljubljane...ker je petek...
...ker se začne debeljenje lune...
...ker bodo ljudje sitni kot ose, ki si spet delajo gnezdo ob mojem oknu...
...ker bodo ceste za bruhat polne norcev...
...ker bodo množice okupirale trgovske centre...ker...
...ker...ker...ker...
...ker je preprosto čas....za vikend. Za počitek.
Ker je....čas.
Uspelo mi je pobegniti. A le do popoldneva.
....padla sem v kolono...se zaradi idiota, ki je zaviral brez razloga, skoraj zaletela...
pobegniti....iz te nore Ljubljane....pobegnitiiiiiiiiiiiiii....
Prijetno je sedeti pri starših...klepetati...piti kavo...se smejati.....videti očetovo veselje, ker je spet doma.
...psa sta ga tako vesela. še debelajsko je pograbil svojo žogo in skoraj pretekel 10metrov.
Že od daleč se ga sliši, ko prihaja. Bratranec.
Od nekdaj je glasen...pravo nasprotje strica.
....in kar je potem sledilo....vrti se mi v glavi kot centrifuga. me zresni sredi najglasnejšega smeha...ko pomislim.
Zgodba
Krava v hlevu.
Precej samosvoja...a odlična mlekarica...in pripravljena na to...da bo enega dne imela teleta. pride veterinar in jo osemeni. morda pa bo tele? booooo....mogoče pa ne?
Neke majske noči je...bogsigavedi kaj počela....stopila z eno nogo v korito, kjer se daje hrana. in se zapletala in zapletala...in tulila tako zelo, da je zbudila pol vasi. ko so jo rešili, so ugotovili...da ima zlomljeno nogo. ni mogla več stat.
Dati nogo v mavec - če je breja sploh....ali ne dati - če ni breja in če je to prekleto draga stvar...je draga ja!
Poklicat veterinarja...ah kje...ni breja. zaklati...čimprej. če bo dolgo ležala, bo meso ničvredno.
Bratranec pa pravi...je breja....drugače se obnaša...samosvojosti je dodala še samosvojost na kubik.
Ok...pridem kasneje z ultrazvokom...pravi veterinar....ampak vem kaj bo pokazal...da ni breja...zaklat, čimprej.
Veterinar je domač v hlevu...pride, ko ni nikogar doma. In potem pove...da je imel prav...ni breja.
Še isti dan, zakoljejo kravo....in mrtvo odpeljejo v klavnico.
Kako grozljiva je bila novica...v njej je bil teliček...star 6 mesecev.
...itak pozabim, da za kravo ni dobil skoraj nič...da je šel ves čas, ko jo je hranil, zdravil in se na 100 drugih načinov ubadal z njo.....samo eno mi udarja v glavi...teliček. teliček je moral umreti...
solze mi kar same kapljajo. od žalosti in jeze.
besna sem. divje besna. kako hudiča veterinar tega ni videl? kako???
Ko je za to zvedel drug veterinar....je ponorel. Prijavil bo svojega kolega.
....napaka mora biti...poplačana? popravljena? jebeš vse to...telička nihče ne more obudit.
....kako velik je 6 mesečni teliček? majhen še....ampak ni tako majhen...ima noge pa glavo pa...
Ne morem več.
....pizda človeška...
Ni komentarjev:
Objavite komentar