Je bil v nekem delu razkurjen,
zaradi ene debilne babure,
ki svojega očeta
obravnava
kot smet.
Kdorkoli me pozna, zares ali pa zgolj
preko blogov...VE
da imam svoja starša rada.
Pa četudi kdaj mati težači čez vsako mejo...ok, to je čedalje redkeje
in čeprav se kdaj niti pod razno ne strinjam z nikomer od njiju.
Sosed je imel včeraj rojstni dan.
75 let.
Odkar se zavedam sebe, je vedno delal.
Doma je opravljal VSA gospodinjska dela
in nam smrkolinom krpal zračnice neštetokrat.
Kdorkoli ga je prosil za pomoč, vsakemu je VEDNO pomagal.
Še lani je pri bratrancu pobiral krompir.
Rodil se je na Goričkem.
Ja in rad ga kaj spije.
Ampak....mojega očeta jaz nikdar
- nisem videla čistiti čevljev
- šivati gumbov
- pomivati po tleh
- vsakodnevno pripravljati kosilo
...matr, saj se bom še česa spomnila...bom.
Sosed si je svojo pokojnino zaslužil...delal je kot navaden delavec...in to trdo delal!
In potem včeraj...75 let.
Briga me, če ljudje kaj postrežejo ali ne...nisem šla jest tja ali pit.
Ampak da lastnemu očetu zgolj na mizo nametane kose mesa privoščiš...da se sploh ne trudiš potrudit zanj...pa ti je celo življenje rit odnašal...fak....temnit se mi je začelo.
Dokončno se mi je stemnilo pa nekaj minut za tem.
Rekla sem...no vidiš (ja, ga tikam odkar pomnim čeprav je ohoho let starejši od mene)...no mu rečem...no vidiš kolk let si dočakal...še vsaj nekaj jih imaš pred sabo.
In na to, se oglasi gnus od gnusa, njegova hči in reče...da bi le kmal crknil!
Da o njem grdo govori odkar jo poznam, sem itak vedela.
A da gre ta črv od babure, na rojstni dan lastnega očeta, izjavit kaj takega....
Ja...odtrgalo se mi je.
Če bi bila pretepačica, bi jo razbila na prafaktorje.
Tako pa sem ji le zmetala v obraz vse kar mi je tisti hip padlo v glavo. Nič drugega kot resnico, sem ji povedala.
Tudi brez njenega ZGINI, bi sama odšla.
Mojemu očetu bodo odrezali nogo pod kolenom.
Ne najdem besed, s katerimi bi mu pomagala čez to.
Pa saj ne vem, če take besede sploh obstajajo.
Ampak...rada ga bom imela še vedno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar