nedelja, 29. marec 2009

Sama

Včasih pač uživam tudi v samoti.
In ne maram, da se mi rine neke floskule v glavo, kako to ni zdravo.
Ker potem nisem družabna. Ker potem nič ne povem.
Japajade...povem tistemu,ki z mojimi besedami ravna lepo. Jih sliši.

In ne maram, da se me prepričuje na trdo. Imam svojo lastno glavo.
Dovolj sem se že naposlušala bedarij.
In dovolj bednikov in bedakov se je že grelo v moji bližini.
Dost je tega.


...mal sem se igrala...
Takega bi, ja.
Se z njim sprehajala po Ljubljani. In lovila odvratne poglede.
Omejenost človeška je še vedno gromozanska.



Sama.
Je tako težko razumeti, da mi paše samota?

Je tako težko razumeti, da si meni ljube, izbiram sama?

Je tako težko razumeti da...

Ja, očitno je.

9 komentarjev:

  1. priletel nazaj
    kot lastovka v domači kraj
    junak junaški
    brez medalj brez slave
    prikorakam v deževni dan
    Nikogar ni ki bi ponudil mi svoje telo
    grizem suh kruh
    dušo svojo sem poslal na dež
    gledam dežne kaplje kako drsijo po umazani šipi
    ulica je na novo razsvetljena
    ulica je mokra
    potočki se lenobno pomikajo po zelenici
    golo telo
    znoj
    potočki potu po telesu
    oči moje iščejo v temi
    skozi umazane šipe
    v niču današnjega dne
    zakaj sem tako sam
    zakaj
    čeprav je okoli mene miljon ljudi
    miljon umirajočih med mrliči
    morda bi le en sam
    človek
    poljubil moje suhe ustnice
    popil z menoj kozarec rebule
    morda sladkega muškata
    oči sledijo potočku na zelenici
    kam gre
    aha
    v morje
    saj res
    v neskončnost
    v perpetuum mobile
    večno nihalo med sam in biti sam
    nekje se pojavi nekdo
    ki vstopi v perpetuum mobile
    in spremeni njegov smisel
    biti sam ne biti sam
    ljubiti ne ljubiti
    razumeti ne razumeti
    samote
    hrepenenja
    sovražim čas
    ubija me
    trže na kosce mojo dušo
    gledam v dežne kaplje v soju uličnega lampijona
    koliko časa že
    še
    kdaj pride ona
    gola
    naga
    steklenica sladkega muškata je pripravljena
    čaka
    osamljena
    zaprta
    ah
    kaj je že na televiziji
    kanal A
    bedarije
    dežuje dežuje dežuje
    burja najavlja svoj prihod
    kam naj grem nocoj
    še včeraj sem bil tisoč kilometrov stran
    od nje ki jo ne poznam
    dežuje
    sem kot dežna kaplja
    perpetuum mobile
    nihalo
    pa še podoben nisem
    moškemu njenih sanj
    grem
    čas me čaka
    in smo kot listje rumeno ljudje
    in kot veter je življenje to naše
    dežuje
    dežne kaplje polzijo po šipi
    kaplje sladkega muškata
    ah
    na Kanalu A predvajajo danes bedarije....

    OdgovoriIzbriši
  2. dežuje
    in veter mi nosi tvoje besede
    tema
    mraz
    podobi minulih dni
    ne čakam
    ne sanjam
    ne plešem
    sama
    ležim
    kanal A je izginil
    prihaja B
    ne, nič bolečin
    odšle so
    včeraj
    ne, odšle so že
    zdavnaj
    morda so se
    le
    poskrile
    in spet
    zacvetijo jutri
    ah
    kaj bi to
    naj pridejo
    pokončam jih z mečem
    da si le ti
    našel pot
    med vsemi temi
    deževnimi kapljami
    da si le ti
    spet tu
    ...in sva
    sama oba
    ...jebeš kanalA

    OdgovoriIzbriši
  3. Samota je najlepše stanje duha. Lp. isabel

    OdgovoriIzbriši
  4. In še kaj novega se naučiš o sebi.

    OdgovoriIzbriši
  5. Raje sam kot s slabo spremljavo....

    OdgovoriIzbriši
  6. lepo - zavidam ti ta kanal B veš ;)

    OdgovoriIzbriši
  7. siješ ko zvezda na njem :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Anonimni...ti pa znaš izbirat nočno branje.
    /ne zavidat..raje uživaj z mano;)
    ...tko ko jaz vedno uživam, ko vidim Henryja;))

    OdgovoriIzbriši