Sreča

So dnevi, ki niso ukrojeni po moji meri.
Nekak jih pretolčeš.

Imela sem obisk.
- Si srečna?
Pogledala sem ga prav čudno.

- Povej mi, kaj je sreča?
- Ah dej no, kakšno vprašanje pa je to. Menda ja veš.
- Ja, za srečo niso potrebni nobeni razlogi.

- A se tebi meša?
- Mogoče. Ampak premišljevati o sreči...govoriti o sreči...mim mi je.
A veš kaj je sreča? Obdobje med minulo in prihodnjo nesrečo.

- Zakaj le bi mislil, da bo prišla nesreča?
- Premišljuješ o sreči, zato ker si nesrečen.

Pogledal me je prav noro čudno.
- Čarovnica si. Ubija me...Znorel bom...Ne morem več...

---------
---------------

Pomislila sem...ne morem več... Ne še eden...kje me najdete...
Ma...to ni zlobno...ampak po takih pogovorih sem utrujena.

"Dokler verjameš, da ti je potrebno nekaj, kar te bo osrečilo, moraš verjeti tudi, da boš nesrečen, če to izgubiš."

...pol se pa pejt.
Ampak mogoče šele danes prav razumem tisti pregovor...Vsak je svoje sreče kovač

Pogrešam te.