nedelja, 15. marec 2009

Nemir

Razumu se je zmešalo...

Pobegnil je
Brez misli dirja
Glasno se smeje
Preskakuje, dela prevale

Jezi razumne ljudi...


Kako znano in domače........

6 komentarjev:

  1. Človeku se je zmešalo
    razum je dobil vsebino pudinga
    sovraštvo postalo njegov priliv

    Ni ljubezni

    Samo žeblji v rokah in v nogah

    Človek nisem, čeprav sem
    Po ljubezni hrepenim
    Po goloti
    Telesa in duha

    Ovit sem v črno noč
    Neslišen je moj korak
    Le oči moje zažarijo v temi
    Ko iz spomina stopi tvoje nago telo

    Pogrešam

    Želim si

    Občutkov slastnh iz tvojih rok

    OdgovoriIzbriši
  2. ..zmešalo...

    **Rada imam puding
    prelit s tvojimi občutki
    **žareč vonj
    butajoče nežnosti
    **noč neskončno
    ujeto v goloto telesa in duha

    ...pogrešam...

    OdgovoriIzbriši
  3. zveni kot otrok, ki je pobezljal ... če nisem uganu ... a vohka ugibam še enkrat ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. ;)...razum je pobezljal. Tebi nikoli?
    /samo ne zlaži se, ko vem da ti;)

    OdgovoriIzbriši
  5. men še prevečkrat ... :)))

    OdgovoriIzbriši
  6. Nič ne rečem, je fajn ko pobezlja;)...in ne gre drugače, žal...tudi nazaj pride;))

    OdgovoriIzbriši