Ozrem se nazaj.
Še malo bi ostala.
A tvoje oči govore,
da je resnično vse zlagano in ukradeno.
V rumeno svetlobo žitnih polj bi pobegnila.
Pred vsem smehom in lažnim zvenom časa.
Me boš počakal? Poklical?
V tej noči so bili moji trenutki topli.
Rojevale in umirale so se sreče.
Vino je izpilo vso grenkobo.
Moja duša je pela o rožah.
Med rožami in travnimi bilkami bežijo srečanja.
Kje naj se opijam, da mi bo duša žarela v kristalih?
Prevara pomladi.
Toda nekomu moram dati svoje ljubezni, to je kot imeti rad...
Vedno odhajam sama...
Kdo me bo tam ljubil, kdo pel pesmi...
Bo molk in zopet iskanja?
Prelepa pesem. Lp. isabel
OdgovoriIzbrišiOtožna...
OdgovoriIzbriši