Krč

Tam nekje,
utelešenje hudiča in boga.
Nevidnež.
Misli hitijo.
Kam?

Vse je tako motno,
ne vidim
ne slišim
ne čutim.

Misli drvijo.
Daj, ulovi zame
tisto
srečno,
najsrečnejšo.
Strpaj tja daleč za obzorje
žalost.

Pregrade se izmikajo nadzoru.
Koža se zliva s kožo.
Topot nemira
se približuje s hitrimi koraki.

Daj,
zavij me v plašč
vseenosti.
Ko si želiš...
Ko veš...
Želeti ni isto kot imeti.

Pohiti!
Brcni svetlobo na plan
podaj mi
tisoč dotikov
tisoč poljubov
in ne pozabi...
na tisto malo sonce

Vročina,
ko ustnice čakajo
poljube
vročina
ko telo kliče
ime
izgubljeno
prečrtano
umorjeno.

A tam na tistem malem koščku časa,
se naju ne da zbrisati.


Bo Arsenal zmagal jutri
in prinesel dnevu vsaj malo bobneče krvi?

Ljubi me
šeee
šee
še