Vse je prav.
Občutek je izginil.
Prevrnil se je v reko.
Motovili se med koreninami starih dreves.
Plava z ribami.
Nasede v tisti plitvini,
kjer sonce umiva svoje oči.
Spleza na breg in se predaja toploti.
Diha in se ne meni za včeraj.
Trpkosti je rekel adijo.
Svetloba mu nosi jutri.
Ne zebe ga.
Luna mu poje uspavanko.
Zavit, v misli brez sanj,
vdano čaka - da se zdani.
Zebe me, sam sem.
OdgovoriIzbrišiLe burja me objema.
Praznina.
Okoli mojega srca burja.
Ki ne prinese zavetje borjača.
Ampak praznino.
Globoke vode so jo utopile.
Pregloboke, da bi mogla.
Poleteti na listu jeseni.
Zaplapolala je v sunke zime.
Ostala je le gola korenina.
Da zdrami novo upanje.
Sonca ni.
OdgovoriIzbrišiPogrej me.
Zavij me v dotike.
Zaziblji v poljube.
Ni mi mar.
Utapljam se v praznini.
Odhajam z vetrom.
Igrala se bom s soncem.
Spet.
Nekoč.
Ko bo mraku vseeno.
Zdaj pa
pustim hipu,
da se ogreje v tvoji bližini.
♥♥♥♥
OdgovoriIzbriši;) srčkova dama, hvala.
OdgovoriIzbriši