nedelja, 8. februar 2009

Sij

Danes nisem svetloba.
A rada sem tu.
S tabo.
Zmešaš mi misli.
Ne zahtevaš.

Ljubila bi se
ali
le stisnila
in
obležala v tišini.

... in ko ne bom več čutila
da si
da hočeš
da želiš
...bom -

raztresla tiste male srečnosti...in pozabila.


Nočem več čutiti!

6 komentarjev:

  1. Ko boš čutila da ne čutiš več
    ko ne boš čutila mojih občutkov
    ko ne boš iskala mojih čutenj
    ne želela čuti mojh besed tišine
    ne svojim besedam dati zvok pričakovanja
    ne boš imela več strele v roki ne groma na nebu
    ne sonca na sinjem nebu
    ne poti v luninem siju
    ne miru v duši
    NISH ni prašni drobec
    ni dež v puščavi
    ni jok samote v temni noči
    ne smeh na mrtvem licu
    ne izgubljen češnjev cvet v ostri burji
    Ne kliči sil žalosti brezmenje
    ne smeha utopljenega v kelihu žolča
    NISH je sonce
    skrito za oblaki
    luna tiha
    v otožni noči
    svetloba v temni sobi
    Ne bom čutil ko ne boš čutila
    ne bom prižigal luči v temni sobi
    ne bom tišini dajal zvoka tvojih misli
    ne jokal pod soncem žgočim
    Odšel bom kot sem prišel
    odšel bom tam od koder sem prišel
    ugasnil luč
    pokril sonce
    zakril luno
    potopil puščavo
    imel bom
    NIČ
    brezmejno nič
    le piš smrti hladen bo moj vsakdan
    NIČ

    OdgovoriIzbriši
  2. Ko ne bom več
    čutila,
    bom robot sredi prašne ceste.
    Ko ne bom več
    iskala,
    bom drobna bilka sredi cvetočih trav.
    Ko ne bom več
    sanjala,
    bom nihče v množici brezbrižnežev.

    Noč in tema,
    mrzla sapa
    izgubljenosti.

    Luna sonce zvezde...
    Vse.
    Nič.

    OdgovoriIzbriši
  3. ...imam svoj najljubši zapis...ampak tudi ta mi je zelo ljub.
    Ko bom velika, si bom poklonila knjigo mojih najljubejših zapisov.
    Mi je fajn, da je všeč tudi tebi...

    OdgovoriIzbriši