torek, 17. februar 2009

Rov

Sprehod v
tvoje misli,
opijani
moj
nemir.
Opoteka se
in čuti
nasmejan dotik.

Po preprogi
čustev,
glasno skače.

Nežno boža,
zimzelene ceste občutij.

Skrijem se vate.
Lepo je.
Toplina in bližina.
Daj, raznesi me
------
skozi svoje telo
.

2 komentarja:

  1. Čudovita poezija!!Krasno.Lp. isabel

    OdgovoriIzbriši
  2. Ko padem v občutke...in ko sem umirjena, čeprav divja...kar vre.;)
    Hvala.

    OdgovoriIzbriši