nedelja, 1. februar 2009

Prekopana nedelja



Kak butast naslov...
Ko zares nisem nič kopala.
Da ne?

Odhajam.
Trd je moj korak.
Ne oziram se.
Žge me v duši.

Upaš, da boš nekje daleč dobil moje poljube.

Moti me belina lista.
Na njem ni več tvojega imena.

Nov dan in jaz se skrijem v najtemnejšo ulico srca.
Kradem srečnosti.

Nov dan in spet začnem boj poraženca s poraženim.

Molčim na klice iz daljav.
Pozabljam.

Čutiš...vidiš...slišiš.

Vse poti so zabrisane...

6 komentarjev:

  1. ....Nov dan in jaz se skrijem v najtemnejšo ulico srca....

    imam predlog...greva igrat violončelo v puščavo...toplo bo...svetlo...

    OdgovoriIzbriši
  2. Igra za dva...za lok in violončelo.
    Strastno in divje.
    Vroče.
    Mhm...tako se jaz rada igram.

    OdgovoriIzbriši