Kak butast naslov...
Ko zares nisem nič kopala.
Da ne?
Odhajam.
Trd je moj korak.
Ne oziram se.
Žge me v duši.
Upaš, da boš nekje daleč dobil moje poljube.
Moti me belina lista.
Na njem ni več tvojega imena.
Nov dan in jaz se skrijem v najtemnejšo ulico srca.
Kradem srečnosti.
Nov dan in spet začnem boj poraženca s poraženim.
Molčim na klice iz daljav.
Pozabljam.
Čutiš...vidiš...slišiš.
Vse poti so zabrisane...
Lepa.
OdgovoriIzbriši....Nov dan in jaz se skrijem v najtemnejšo ulico srca....
OdgovoriIzbrišiimam predlog...greva igrat violončelo v puščavo...toplo bo...svetlo...
Ja. Resnična.
OdgovoriIzbrišiHvala.
Igra za dva...za lok in violončelo.
OdgovoriIzbrišiStrastno in divje.
Vroče.
Mhm...tako se jaz rada igram.
violončelo ...res... :)
OdgovoriIzbriši...pa lok. In sem pečena;))
OdgovoriIzbriši