Mišek

Tam na tisti

dolgi njivi,

se igral je

mišek sivi.

V sreči mu

žare oči,

glasno mišek
se smeji.

Poskakuje,

luno prosi

naj mu smeha
še natrosi.

Naj že zleze

dol na njivo,

zvezdo vabi

nagajivo.

Vetru kliče

traparije,

soncu

žarke

vse poskrije.

Igra pa se

vsa podre,

ko oko

mu mačka uzre.

Jo ucvre

čez mokro travo

in pozabi

na zabavo.

Da se kaj

mu ne zgodi,

v domačo luknjico

zbeži.

Tam se mami

je zlagal,

da pred slonom

je bežal.

Mama se je

razjezila,

mišku

takole zagrozila:

"Veš, na njivi slonov ni!

Bi rad, da se vsa žlahta nam smeji?

Če še kdaj

se boš zlagal,

se na njivi

več ne boš igral!"