Spomin

Včasih

se oblečem

v pozabljen spomin.

Roke

kar same skočijo

v pisan pulover

norosti.

En sam pomig z ritjo

in že je tu.

Zažene se direkt

v srce

in tam naredi  kraval.

Nasmejan

in ves

divji

si

prilasti

moje možgane.

Za nekaj

sladkih trenutkov

pozabijo

na

ubogljivost.

Neskončna želja

jih vodi

v pogubo.

Pogubo?

Daj ne seri!

Poguba si je nadela

drugačno ime.

Noč.

Vsega je preveč.

Neeee, saj ni res.

Šeeee, hočem šeeeee!

Grem.

Greva.

Tema žari

ko si privoščiva

sekanje mej.

Ja, rada imam,

da leporečje

odpade

ko se dajeva vesolju.

In ko

jutru kradeva

stopinje,

vtaknem spomin

v tisti mali

nevidni žep.

In sem vesela.

Ker se spominov ne da kupiti.

Torkov počeznik

Če bi

imela tri roke

in nobenega srca

bi prav lepo živela

Aja?

Ma ne...spet sem

v pisanju oslarij

in je tale

drobčkan zapisek

le en odklop

od mojih divjih

in zmešanih besednih kolobocij

ki imajo namen ugledat

svetlobo

enkrat te dni.

Ko bodo vse zvezde

popadale z neba

bo prišel čas

ko bom tiho.

In jasno da sem srečna

ker se to

 NE bo nikoli zgodilo.

Meče me.

Mhm, vem, vem...to ni nič novega.

Tako je to

Mojega očeta je mama zapustila, ko je bil še dojenček.
Ostala sta sama z očetom.
...vem, da je očetu o tem težko govorit. in da mu je še danes hudo. oprostil ji je, pozabil pa ne bo nikoli - to so njegove besede.

S trebuhom za kruhom je šel moj ded...v sosednjo Hrvaško. Tam je spoznal novo žensko, ki je postala mačeha mojemu očetu.
...imela je svoje muhe, a mojemu očetu je do svoje smrti nudila dom, kamor se je vedno lahko vračal. In se še vedno vrača. K družini svoje mlajše polsestre, ki ga je imela zelo rada. Žal je zelo mlada umrla.
...pred 1. novembrom ga tako odpeljem tja. da gre na grob. da poklepeta. da se sreča.
veseli so naju. in pravijo, da premalokrat pridemo. ja...ta prekleti čas

Ima še eno polsestro.
In jaz poleg dveh sestričen še dva bratranca. Rada imam vse.
...nešteto lumparij smo ušpičili skupaj. med poletnimi počitnicami. bili smo tapravi hudički.
Danes se najdemo pred 1. novembrom. Ali pač na kaki hitri kavi, ko grem v Zagreb.
...nabutali smo se ga v soboto. nasmejali še pa še. danes nam ni treba več na skrivaj hodit v vinsko klet.
zjutraj je bil moj glavobol najmilejši.

In potem vedno, ko se z očetom odpravljava domov...ne vedo, kaj bi nama dali.
Res sem bila vedno najbolj vesela krompirja. Tardečega. Ker dolgo zdrži in ker je dober.
In nikdar mi ni nihče zaradi krompirja, težil na meji.

Tako je to.
...obe sestrični dobro kuhata.  bolje od mene. in vedno skuhata in napečeta same dobrote, ko se prikažem tam.
...oba bratranca sta  zelo uspešna vsak na svojem področju. mali v športu, starejši v biznisu.

Tako je to.
...meni se jebe za meje, ki si jih butlji postavljajo v svojih glavah.
Za krompir mi je žal.
Ker je bil namenjen meni. Od mojih.

Krompir

...to uni, tardeči. Jaz ga obožujem.
Pri nas imamo samo tistega, tabelega.
In tako vsako leto dobim eno vrečo tardečega...tam čez mejo.

No, letos sem ga tudi dobila.
In bila zelo vesela, jasno.
A imela sem ga samo do slovenske meje. Tam me je srečal zdolgočasen slovenski carinik...strašno pomembna oseba, jasno.
In mi povedal, da ne smem s krompirjem čez mejo.
Mi rekel, naj obrnem in ga odpeljem nazaj.
...prisilila sem se, da sem držala jezik za zobmi. obrnila in krompir pustila hrvaškemu cariniku, ki se je skoraj držal za glavo, ko sem mu razjasnila kaj delam spet na njihovi strani.

Ko me je rdečelični debelovampnež vprašal, če sem pustila krompir taaam...jezika nisem mogla več brzdat...kje je MOJ krompir se vas ne tiče!

Nimam kaj da rečem...ne bom se nikdar več čudila, ko bodo poleti Hrvati jebali Slovence, ko bodo s polnimi prtljažniki mleka, sokov in ostale krame  lezli k njim na morje.

Dragi velepomembni carinik!
Te bo že štrafnilo,  o ja.

P.s.
...bučno olje in ena ornk kajla pršuta sta šla pa vseeno z mano čez mejo.

Kaj ko bi se raje lotili pravih švercarskih lopovov in normalne ljudi pustili na miru?

Še in še

.....sem si jo mrmrala cel ljubi dan.
Slišala na radiu dopoldan in še zvečer se mi je kotrljala po glavi.
Ok, nekaj bo na njej očitno...moram jo najdt

Parkrat se je odvrtela....in jaz sem se namigala.
Da bom lažje spala teh par urc.



nihče ne ustavi me?
Ja, res je. Nihče.


...namesto da bi bila vsa crknjena, sem pa čist brihtna in za žur.
Žganci z mlekom zame...dober tek.

A ste

ZA...da bi spremenili zakon...da bi moral imeti voznik v krvi NIČ promilov alkota...je bilo vprašanje, ki sem ga slišala zjutraj na radiu.

Večina je rekla NE. Da to ne bi spremenilo ničesar.

No, meni je  itak do konca neumno, da sploh mora kaj takega kot je nepitje alkota, ko voziš...stati v zakonu.

Ne sedaj za volan, ko se ga napiješ....je namreč meni popolnoma jasno. In normalno.

Škoda, da je takih normalnežev premalo.

Dober tek

Ko ti mast
preplavi možgane,
je velika verjetnost,
da te nihče ne razume.

Ne se igrat z mano.

Kot svinjska čreva,
se lepi kretenija
na neumno
prerezane
glistave riti.

Pljask plosk
se zasliši,
ko zasede
celotno površino
razmajanega stola.

Takrat salasta
tazadnja
doživi svoj orgazem.
Uspelo ji je najti
zavetje
pred
podhranjenimi pogledi.

Zamaščene roke so
ugrabile
gromozanski
sendvič.
Cmokanje preglasi
melodijo dneva.

Mirno lahko žreš kot prašič, a tega poleg mene ne boš počel.

Aye-Aye

Najlepše...najbolj divje...največje...naj....naj...naj....
Nenavadne živali so mi všeč.
Ne...rada imam vse živali. Čudne in tiste ob katerih se normalni ljudje(no ja) zgražajo,  pa še posebej.

Za tega prijateljčka so rekli, da je najgrša živalca, kar jih obstaja. To sploh ni res!
...grdota je v očeh opazovalca..če preobrnem tisto znano frazo o lepoti...in meni je ta škratek prav ljubek.

prvi Aye-Aye ,skoten v ujetništvu v bristolskem zoo, na slikci je star štiri dni, ime mu je Kintana. 

Danes je star širi leta in pol. Aye-Ayi lahko dosežejo starost 23 let.

Sicer je pa Kintana - Aye-Aye...daljni sorodnik lemurja in spada med najredkejše primate na svetu.
Če sem prav razumela, je tudi edini primat na svetu, ki uporablja eholokacijo.

Drugače živi na Madagaskarju.

Ne boji se ljudi in morda/ne, zihr!/ ga je tudi to spravilo na Rdečo listo ogroženih živalskih vrst.

Človek je pač najmočnejša žival na svetu in diktira življenje drugim. S sekanjem gozda, recimo. Fuj!

... in predvidevam, da zaradi njegovega izgleda, ljudje verujejo...če ga vidijo...če jih obišče...pravijo da nosi smrt. Ti sveta preproščina!

Sicer pa je meni padel v oči - ne samo zaradi simpatičnih rumenooranžnih učk in velikih ušes - pač pa zaradi prstov. Konkretneje, zaradi enega prsta, s katerim lovi črve in žužke in...ja, tisto kar je.

Tudi z jajcem nima problemov. In kokosovi orehi zanj niso pretrdi.

Ko je na potepu za hrano, s prsti trka po deblih. In ko ugotovi, da se znotraj skriva njegova hrana, uporabi svoje zobke. Naredi luknjo in potem uporabi svoj tretji prst. Ta je zelooo dolg in meni se zdi kot kakšna upogljiva kost /zelo čudno, ker kosti lih niso tako fleksibilne ane), prevlečena s kožo.

In potem...no, takole zgleda njegov nočni lov.

...se znajde, ane

Samička skoti samo enega takega na 2-3 leta. Mladiček se pri njej hrani eno leto.
Parjenje je verjetno zabavno...ko samička kliče godne samce, se jih lahko odzove kar nekaj.
In se nato precej radi malo pretepajo.
In potem...zmaga najboljgajstn ali drugače...tisti, ki je samički najbolj všečen. Pravilno.

....da se jih je 45. že skotilo v ujetništvu, me pa veseli /to št. sem našla /

In da so tam na daljnem Madagaskarju zaščitili nekatera področja, kjer se potika ta mali simpatični škrat, me veseli še bolj.
A zakaj še bolj ?
Ljubo doma kdor ga ima... pravi tudi Aye-Aye.

Mali madagaskarski tenrek

Že kar nekaj nazaj sem brala o tej mali živalci.
Nanj sem se spet spomnila, ko sem sredi noči srečala njegovega večjega, daljnega sorodnika.
Ker je gospodič dirjal čez cesto, sem se morala ustaviti.
Obsvetljen z lučjo, je bil gotovo zelo prestrašen. Je pa tako na drobno tekel, da sem se mu začela smejat.
Jutro je bilo kljub nemogoči uri takoj prav luštno.

Je pa res, precej ježkov vzame cesta. Menda največ od vseh živali v Sloveniji.

No, tale dva malčka na sliki nosita ime Mali madagaskarski tenrek.

Najdete ga tudi v ZOO v Ljubljani.
Pa menda  ga prodajajo precej drago tudi v trgovinah z živalmi.

Tenreki zimo prespijo. Spomladi se parijo in samička lahko skoti do deset "igličarjev".
Hud porod, ane? Neeee....mladički imajo telo pokrito z nabreklo kožo - ta po rojstvu uplahne in bodice pogledajo na plano. So koničaste in trde prav takoj.
Mulčki  in mulčice pri mami sesajo mleko,  končno velikost dosežejo v 4 mesecih.

Bodice blažijo padce.
Znanstveniki so izračunali, da so ravno prav dolge; če bi bile daljše, bi se zlomile, krajše pa ne bi bile kot ena vzmet in tenreka pri padcu ne bi varovale.

Tako kot ježki, se ob nevarnosti zvijejo v klopčič. Takrat jih težko primeš v roke, ker bodejo ko nori.
Prav zaradi tega, ker se ob nevarnosti zvijejo v klobčič in ne grejo nikamor, je tolk povoženih? Ja.

Imajo podaljšan nos in kar velika ušeska, kar pomeni, da dobro slišijo in vohajo...vidijo pa slabo.
Očke pa tako prijazno gledajo kot mišje.
Se mi zdi, da vsi vemo, da so nočne živalce.

Naše pse vsaj enkrat na štirinajst dni, živcira jež.
Ne vem, če je vedno en in isti, se pa ponovi vedno en in isti scenarij. Nekdo mora vstati, it do psov, ki besno lajata in ježa odnest na drugo stran ograje. Kam potem odbrzi, nimam pojma.

No, to bi bilo vse.
Aja...še to...ko se parijo, se sporazumevanjo z glasovi, ki jih ljudje ne slišimo.
Samci iz žlez, ki jih imajo okoli oči, izločajo eno snov, ki  privabljala samice.
No ja, vedno samice niso za...in znajo najedljivca ugriznit. Bravoooo!

Oh, še to... je kar nekaj različnih vrst tenrekov . Tale spodaj mi je tako luškan.

ane, kakšna lepa bodičja frizura...

...ne, nisem tolk pametna, da bi vse to kar iz glave vedla...osnovni podatki so iz ene stare One, iz rubrike Porodnišnica Zoo..tam  o živalcah razlagajo tako, da je vsem razumljivo

Vrtinec

Sprehajam se

po vrtečih pogledih.

Tvoj nasmeh

premami.

Predrami mojo

zaspalo sredico.

Oči streljajo toplino.

Usta postanejo cesta užitka.

Dotik oder sreče.

Dišeče prepletena dvojina.

Veš

-

takrat vsi vprašaji

dobijo svoje pike.

Jesenski nasmeški

Ne vem zakaj, a danes sem morala. Tja k ribniku.

Lep dan je na plano privabil kar nekaj ribičev.
Posedali so ob vodi in čakali na ribe.

Jaz pa...bilo mi je fajn. Zbirat spomine.

Ampak a veš, da me še vedno malček stisne?
Toliko lepih spominov je...tistih, tadrobnih. Tiste imam najraje.

Hudičevo vroče je bilo tistega dne.
In tako prekleto vznemirjena sem bila!
Še danes me ta vznemirjenost pogreje. En tak lep občutek.

Veš česa se spomnim?
Posedanja na klopi...in gledanja v oči...pa smeha.
Pa prvega dotika... tako hecna sva bila oba.
Pa prvega poljuba...taka želja v obeh.

Pa preplet rok...ko sva se končno umirila. Vse je bilo prav.

Nikdar nisem premišljevala ali bi danes naredila drugače.  A ne verjamem, da bi.

Tiste nežne stopinje, ki so prinesle nemir srcu...rada jih imam.

Nasmejan spomin si.  In taki nikoli ne izginejo.
...in jaz jih silno rada božam.

Ribnik se je kopal v soncu. Lep sprehod je bil.

Beg

Razrasla se je koprena

čez

zverižene dotike.

Ne utripa

več

svetloba nasmeha.

Garjave besede

drzno stopajo.

V molk so se

zavili,

strgani poljubi. 

Odhaja podoba sreče.

Se bo kdaj vrnila?

Mišek

Tam na tisti

dolgi njivi,

se igral je

mišek sivi.

V sreči mu

žare oči,

glasno mišek
se smeji.

Poskakuje,

luno prosi

naj mu smeha
še natrosi.

Naj že zleze

dol na njivo,

zvezdo vabi

nagajivo.

Vetru kliče

traparije,

soncu

žarke

vse poskrije.

Igra pa se

vsa podre,

ko oko

mu mačka uzre.

Jo ucvre

čez mokro travo

in pozabi

na zabavo.

Da se kaj

mu ne zgodi,

v domačo luknjico

zbeži.

Tam se mami

je zlagal,

da pred slonom

je bežal.

Mama se je

razjezila,

mišku

takole zagrozila:

"Veš, na njivi slonov ni!

Bi rad, da se vsa žlahta nam smeji?

Če še kdaj

se boš zlagal,

se na njivi

več ne boš igral!"

Krt zvezdaš

Aaaa...kaj bi pa to bilo?

Jaz pa veeeeem.....

To je smrček krta zvezdaša...v bistvu so to čutilni izrastki na smrčku.......22 jih je...lahko se jih prešteje. Jaz sem jih. In na njem je približno 100. 000 živčnih končičev.

Tale krtek prav zaradi tegale smrčka velja za najhitrejšega jedca med sesalci.

Tile izrastki, vsako sekundo na 13 mestih preverijo, če je na voljo kaj hrane.

V  230 milisekundah krtek ugotovi, ali je našel kaj užitnega in  če ja...ga takoj pohrusta.

To je menda hitrostni rekord v lociranju in uživanju hrane.

Ti njegovi izrastki so 5 x bolj občutljivi od človekovih prstnih blazinic. In čeprav so skoraj slepi.....so lovci ena a..s črtico. Mhm.

Ta luštna živalca enako dobro lovi tudi pod vodo.
Pravijo, da je ta njegov čutilni sistem, eden najnatančnejših.

Jaz sem bila vedno proti, da se razdirajo krtine po travniku. Meni je bilo vedno fajn videt krtino.
Tako da...ne maram podiralcev krtovih domov.

...a lahko še par zanimivih, pobranih v Gei? Seveda!

-------Ko se je leta 1702 konj Viljema III. Oranjskega spotaknil ob krtino ter kralja Anglije in Škotske poslal v večna lovišča, so se krti za vedno zapisali v človeško zgodovino. Od tedaj se je nazdravljalo na »male gentlemane v črnem žametu«. Ob krtine se sicer spotikamo še danes, vendar pa krti zaradi tega niso cenjeni, ampak preganjani.

-------Njihov življenjski prostor ima navadno polmer okoli sto petdeset metrov. Na dan imajo največkrat tri obdobja aktivnosti s štiriurnimi premori za počitek. Jeseni in pozimi skladiščijo hrano v bližini gnezda. Tako si lahko naberejo zalogo do dva kilograma deževnikov, ki jih omamijo z ugrizom v sprednje kolobarje.

-------Krti lahko na površju prehodijo tudi do en kilometer.

--------V Evropi nekateri verjamejo, da krt prinaša srečo, ker ga redko vidiš, drugod pa pogled na mrtvega krta, ki ga je recimo zbil avto, ne pomeni nič dobrega. Ponekod so verjeli, da pridejo krti na plan le ponoči, da bi poslušali petje angelov.  V ZDA pa nove krtine napovedujejo slabo vreme.


To bi bilo vse. No ja...še pesmica.

Krtek, prid
na moj vrtek!
Prisežem,
ne bom te podila!
Prisežem,
cel dan bova skupaj mravlje lovila!

Pijanec

Vse kar ima,
za pijačo da.

Odpove na vsej črti.
Pijača je edina stvar, ki ga zanima. Brez nje je nepopoln. Ne zmore funkcionirat.

Nekoč sem poznala nekoga. Ki je pil. Več ali manj na skrivaj.

Ne potrebujem veliko časa, da mi stvari postanejo jasne.
In nikoli ne zatiskam oči pred resnico. NIKOLI.
In jasno dam vedet, da alko ni nekaj kar bi prakticirala iz dneva v dan.

Strašno imam rada činaršveps,temno pivo in domače borovničke.
Te užitke si privoščim sem in tja. Včasih tudi na polno, ja. Da sem res ornk naklana.
A to je resnična redkost.
Odlično se znam zabavat brez alkohola. In seksat tudi.

Družba za mizo.  On pije sok. Hodi na wc.
Vsakič ko se vrne, je bolj čuden. Piker. Ujedljiv. Prepirljiv.
Vsakič ko se vrne, diši po čigumijih. Za mizo še vedno pije sok.
Si mislim...pa a je to mogoče...si misli, da sem blesava? Da ne vidim, kdaj je človek nažgan?

Večer se konča v prepiru.
Je treba piti pri šanku??? Ne moreš za mizo spit tistega pira kot vsi drugi???

Ja, jaz hočem vse takoj razčistiti. Za bebca me človek pač ne more imeti.

Imeti psa, pomeni tudi obvezo. Ga peljati ven. Včasih se mi res ne da.
Kar naenkrat je tu nekdo, ki se mu to vedno da. Neverjetno! Paše.
Dokler ne ugotoviš, da peljati psa ven pomeni....se naskrivaj v garaži nalivat s pivom.
Ko nenapovedano vstopim, v paniki še pravočasno skrije svojo dozo.
No ja, misli da jo. Znorim. Zanika.
Ok, te bom pustila v veri, da sem debilka, ki ima privide.

Obiski. Vem da sem imela še steklenico terana. Ni je. Pizda...najraje bi začela kričat.
Ok, bodo dobre tudi borovničke. Ko jih zagledam, komaj še krotim jezo. Manjka jih polovica.
Jaz se jih nisem dotaknila.
Misliš prenehat s tem?

Družba praznuje. Zabavamo se.
Plešem z najboljšim prijateljem. Oba rada in dobro pleševa.
On spije pivo ali dve. Se odloči, da gre domov. Prav.
Ker je slabe volje, bi morala tudi jaz oditi? Ne.
Pridem domov. Ljubosumni izpad.
Prasica! Zagotovo me varaš! Kurba! Si se že dala dol z njim? Prasica! Kurba!
Najprej šok. Ve, da je prijatelj gej. Potem mi je jasno. Pijan je ko čep.
Brez besed, z mislijo v glavi...jutri ko boš trezen, bova zaorala.
Seks? Odjebi. Gnus. Mi ne pade na pamet, fukat s pijancem.
Raje kurba, kot da bi se pijandura vlačila po meni.

Misliš nehat s  pijančevanjem?
Ne, nobena opravičila ne zaležejo.
S kurbo in prasico me ne bo nihče zmerjal.
Nisi mislil resno? Ne se zajebavat.
Ja, ne bo nobenega naslednjič. Ker takrat me tu več ne bo!


Ok, pij naprej. Adijo!

Še vedno pije. In njegova mati si še vedno zatiska oči. In mu ponuja pijačo.
In on verjetno še vedno reče ne, ne bom. In se ga nalije, ko ga nihče ne vidi.
Materinska ljubezen je brezpogojna. Bedno.

Za pijance nimam nobene tolerance.
Vsak si sam vliva v usta.
Zame so to posranci.
In njihovi izgovori, zakaj pijejo. Lahko si jih ponavljajo kot mantro. Me ne gane.

Vsak je svoje (ne)sreče kovač.

P.s.
Da bi enkrat samkrat položil roko name...bi ga bila sposobna tudi ubit. Brez premišljevanja.
In ne razumem žensk, ki vztrajajo s pijanci. Nikoli jih ne bom.

Po toči zvoniti je prepozno

...ali kako ne jebem več,
če me ne zadovoljiš že prvič.

Ja, žal.
...ma kaj lažem, ni mi prav nič žal.

Če si len
in čudne volje,
ne mi govort
da bo bolje.

A veš...
Junaka prepoznam,
ko prvič se mu dam.

Vse najboljše, jezikavka

Ti...a že spet pametuješ?
Ja.
Ti...a veš da nimaš vedno prav?
Ja.
Ti...a veš kolk je težka včasih?

Ja.

Ti...ne jo zajebavat!

Ja.

Ti...pust jo na mir!

Ja.

Ti...

Pa dobr...sej jo je dost za oba!

Nekomu se oči zasvetijo le ob dragem, gromozansko velikem paketu, nekdo drug bo pa neizmerno vesel že časa, ki si ga je kdo vzel zanj.
Ali pa nagajivega mižika simpatičnega fanta...
Zresni se!
Ne pa se ne bom!

Vedno si zaželim nekaj.
So stvari, ki se ne bodo nikoli izpolnile.
So ljudje, ki se nikoli več ne bodo prikazali pred mojimi vrati.
So besede, ki jih nikdar več ne bom izrekla.

In so besede, ki vedno pobožajo.
Sej veš...walk on with hope in your heart and you'll never walk alone.
Naj se ti izpolni kakšna skrita želja in to leto ostane v lepem spominu.

I really wish I could give u a hug, a kiss, make u feel loved.
You're my sunshine.
Please, come soon!

Veš da Mel zmeri zmaga...

Mhm...meni je fajn.
Mhm...spet nekaj po svoje.
Mhm...in vedno bo tako.
Mhm...

Nish...make a wish.
Sem. 3-1 za moje.

Klik

Prijazna megla
se tiho vleče čez travnike ob poti.
Nekaj, kar je
bilo nekoč žival,
razmrcvarjeno leži
sredi ceste.
Kolona zaspanih voznikov.
"Ob zadnjem znaku bo ura"...prezgodnja danes.
Spala bi še.

In sanjala....
Da nisi le bedna kreatura.
Da nisi le olupek.
Kradljivec svetlobe.
Izrojen nasmeh jeseni.

Aahhhh, a  veš kaj?
Ko jebe sanje
Dan je.

Nočem

Odklonim
navidezno srečo.
Ne maram
njenih zlaganih
okvirjev.

Čemu začudenje?

Tebi je,
živeti
v kletki čustev,
ki smrdijo,
po trohnobi?

Predstavljaj si,
najina
plesniva
obraza
in
krastave
roke
ki
se stegujejo
po
telesu
ubitih
spominov.

Ne predstavljam si,
da bi
zmogla
ozdraviti
črvivost
najinih src.

Zabaven faktor

...na, pa sem zasvojena. Hvala Bobber.



...tako zelo me spominja na enega meni zeeeelo ljubega človeka.
In obožujem ljudi, ki se smejejo z očmi.
Pa pravi zabavljač je.

Pa pojedla bi ga za zajtrk.

In čist resno...dost imam duhamornosti okoli sebe. Tole zgoraj kar puhti od življenja.
Obarvano je z milijon barvami.

3x....sem ga poslušala. In se zabavala z njim.
...kot ponavadi, je pes ob mojem petju pobegnil.