Pridi

Zazrem se v sliko izpred davnih let...
Koliko lepote je v njej...nedolžnosti...in upanja.
Upanja?
Ta trpek nasmeh...

Mnogo prezgodaj so dozorele moje misli.

Želela sem si razposajenosti in igrivega smeha.
Veliko si mi vzel.

Nikoli nisem razmišljala...ali mi je žal.
Tako ne bom nikoli več ljubila. Drugače...

Kaj vse mi odzvanja v teh trenutkih?

Komu bom naslonila svoje bolečine in misli?
Kdo me bo poiskal in želel zaspati v mojem objemu?

Kje naj te poiščem, neznanec?
Želim slišati, da me imaš rad...

Samo malo ljubezni si želim...

Samo nekoga...
Da se mu predam, potožim...
Zamolčim solze, ki žgejo.
Nekoga, ki bo ob meni.

Pridi, nepoznani.
Čakam te.

Pridi... poišči me.
Pusti plamenom svojo in mojo dušo.

Pridi...
In naju zaneti v plamen.