Vse je zaigrano,
vse je šlo k hudiču.
/J. Menart/
Priznam...zbodlo me je vsakič, ko sem se vozila tam mimo.
Tam sva se prvič dotaknila.
Je trajalo kar nekaj časa, da sem se peljala... brez misli nate.
Se spomniš tistih poletnih dni? Morja besed?
Norela sva...se izgubljala. Oba?
Neznanca...
Še veš, kaj sva govorila? Ne?
Tudi jaz ne...
Dotiki...žgali so. Nočem se jih spominjati.
In tista klop pri ribniku...Nikoli več nisem šla tja.
Našla sem sliko. Bila je čudovita noč.
Dajanje...jemanje...daj...
Zbežala sva...vsak v svojo smer.
Si srečen?
...zdaj si...
Zdaj si le še lep spomin. Ki včasih zaboli.
ljubila si ga...poznam bodenje, zganje bolecine...:'(
OdgovoriIzbrišiAh ja...začetek, ki je ostal le začetek.
OdgovoriIzbrišiIn...ne boli več.
/danes rečem...škoda časa, ki sem ga imela zanj/
.
OdgovoriIzbriši... ah - ženske ...
OdgovoriIzbriši... pa škoda ... sej po svoje mate prov - nimaš kej - druga druga sorta - pa NOVA sorta ... hmmm
OdgovoriIzbrišifak it - zdej pa maš k nimaš si človjek pol reče hehehe ;)
OdgovoriIzbriši... pa čas ki ga maš pa ga nimaš - k si ga zamudu
OdgovoriIzbrišiPicturesque this life - isn't it ;)
OdgovoriIzbrišial pa ujel v napačnem trenutku - hate that part - me personally
OdgovoriIzbrišiAnonimni...ujeti napačen trenutek?
OdgovoriIzbrišiVčasih pa res.
/ti in tvoji trenutki/;)
ah moški, ja.
/dej no, nismo si tako različni/
Boljš nikoli imet kot trpet?
/neeeeeeeee/
Pridn bod.;)