nedelja, 20. september 2009

Nočem

Odklonim
navidezno srečo
.
Ne maram
njenih zlaganih
okvirjev.

Čemu začudenje?

Tebi je,
živeti
v kletki čustev,
ki smrdijo,
po trohnobi?

Predstavljaj si,
najina
plesniva
obraza
in
krastave
roke
ki
se stegujejo
po
telesu
ubitih
spominov.

Ne predstavljam si,
da bi
zmogla
ozdraviti
črvivost
najinih src.

6 komentarjev:

  1. Micka, srce ne more bit črvivo :)

    OdgovoriIzbriši
  2. ...tudi zaradi tega zanimiv zapis...;-)

    OdgovoriIzbriši
  3. *hel1*...ko ga črvi pojejo, ostane le gol razum

    OdgovoriIzbriši
  4. A-a, srce je, al ga pa ni ... črvivo in črno pa ne more bit :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Včasih je bolje da ga ni...ker če je črvivo,
    zelo smrdi;)
    /majhni črvi naredijo veeeliko rovčkov;)

    OdgovoriIzbriši