Ko se noč
med naju vrine,
pustim prostor
za spomine.
Rdeča barva
se razlije,
sonce čez
temo zasije.
Ognja dir
pozabo omami,
mavrico čustev
vročina predrami.
Stopinje nasmeha
čudovito dišijo,
hudobni demoni
moč izgubijo.
Uklenjen nemir
razbija vezi,
sreče dotik
pušča sledi.
Nahrani čute
podobo izriše,
zgodbo ljubezni
znova napiše.
A prekmalu so tu
jutra kočije,
takrat se srce
spet v žalost ovije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar