nedelja, 13. september 2009
Nedelja je dan...
...za krkej.
Če si tako priden kot sem jaz, potem delaš tudi ob nedeljah. Doma. In zraven počneš še vsaj par stvari, ki z delom nimajo nobene zveze.
Včasih imam vseh čez glavo.
Bi kar tepla.
Ne, sej ne. Pretepam se še ne.
No ja...enkrat samkrat sem se...ampak to je že dolgo nazaj in ne šteje več.
...en tečnež, stalno najedljiv, opravljiv, pameten čez vsako mero. dost sem ga imela. pa sva se zgarbala. ne preveč hudo. ker so naju zvlekli narazen. od takrat je bil mir.
Nasilja ne maram.
A je vlečenje za ušesa kaj boljše od pretepanja? Pomoje ne.
In ravno to sem videla včeraj. Otrok šestih let, malo preveč razigran. Neubogljiv? Kaj pa vem, nisem videla vsega.
Vem pa, da je imel rdeče uho po posegu mamine roke. Spogledala sva se.
In jaz sem si mislila. Zdaj, zdaj jo bo ugriznil.
Kaj si je mislil otrok?
Ne vem. Razigranost ga ni minila.
Je bil mamin namen dosežen? Ne.
...po parih pivih, ji otrokova neubogljivost ni bila več moteča.
Hmmmm....
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar