Tihota

Oblačen večer
premami tisto zver.
Tisto,
ki upanje ubija
in
v mraz srce ovija.

A trudim se,
drveče misli zmesti.
Žal,
njih ledenih rok,
ne morem se otresti.

Tiha melodija
pogubne zvoke daje.
Slači srečo,
ubija mi smehljaje.

Veš...
Ta tvoj drget srca preplah je - si rečem.
Mar to pomeni, da žalosti nikdar - ne utečem?