Dolgčas mi ni

Zakaj bi bil dan premiren, če ni potrebno?
Ah ja...

Danes je bil res dolg. In soparen.

A naj začnem pisanje o cestah, ki so tako lepo spet v delu? Nimam več živcev za to.
Počasi se bom zares dokončno sprijaznila, da pri nas v Slo nikoli ne bodo vse ceste krasne in lepe...da ne bo zapor...da bodo ljudje vozili normalno...da...
Nima smisla, da me živcirajo.

Grem v eno vojašnico... In naredim štalo...

Pozabila, da imam v avtu kar nekaj nožev...dve puški in eno pištolo. Za airsoft.
Metki za to vrsto hobija so majhne kroglice...orožje pa...ok, zgleda kot pravo...

In tako oborožena se pripeljem na kapijo....
Dam dokument...vojak ga vzame...in potem ga skoraj kap...ko zagleda mojo orožarno.
Ni bilo nič več važno, da imam za njih napolitanke in čokoladne rezine...kaj zaboga delam tam z orožjem...me sprašuje.

Meni je bilo še nekaj časa smešno...skušam razložit...da to samo nekomu peljem čist drugam...da to ni pravo...da sem pozabila, da imam v avtu...blabla.

Ne...sej mi je zdejle še bolj smešno kot prej...ampak takrat me je pa minil smeh, ko je kar od nikoder prišlo še več vojakov.
Zaboga....spet in spet razlagam...to ni pravo orožje...najrajš bi rekla...pa kaj vi mislite, da sem vas prišla postrelit?

Nekaj časa je trajala ta burka...povedali so mi, da bi morali napisati poročilo o incidentu...al nekaj takega...pa pride eden, ki se je na vso srečo, spoznal na airsoft. In končno sem doživela en nasmeh...in pametno besedo...da naj pustim vse orožje tam...in končnooo odpeljem tiste napolitanke tja kamor sodijo.

Vojaki...pa ne poznajo razlike med tazaresnim orožjem in nepravim?

Potni list so mi pregledali po dolgem in počez...in se verjetno hudo nazabavali nad sliko, na kateri sem še bolj grozna kot sicer...

Je pa eden izmed njih ugotovil, da imava rojstni dan na isti dan in leto.
Prekleto...dobro še zgledava...oba.

Kuharček mi je dal vrečko sadja...in me tako potolažil.

Orožje sem pri povratku seveda dobila nazaj.
Da sva se smejala oba z vratarjem - vojakom...mi pa ni treba posebej pisat...al ja?

Jutri grem na pot neoborožena. No, vsaj upam, da mi ne bo kdo česa podtaknil.

Aja...na fotkah...nekaj od tega sem imela v avtu.