sreda, 8. april 2009

Energije

Ker sem šla zdaj en dan lovit ribe...nič ujela...pa nič hudega.
No, spomnila sem se na nekaj kar sem brala pred časom.
O ščukah in krapih v reki Sož...kmalu potem, ko se je zgodil Černobil.

Po merjenju radioaktivnosti so ugotovili, da so ščuke radioaktivne...krapi pa ne.
Iz iste reke? Kako je to mogoče?
Razlaga....ščuka večno na lovu za plenom..."živčno" išče kaj za pod zob. Pod stresom.
Krap pa...lenobno plava...nikamor se mu ne mudi...boli ga k za vse.

/no, saj v bistvu ni šlo za hrano...šlo je menda za sevalno obremenitev...ker po logiki bi moral krap biti hudo hudo radioaktiven...ker hrano išče po dnu, blatu...kamor se je naložila radiacija/

In...enako je z ljudmi. Menda. Ja, saj bo kar držalo.
Ko nisi pod nikakršnim stresom, se vse bedarije preprosto odbijajo stran od tebe.
Ja drži...boli te patka. In svet je lep.
Lepši kot se zdi?


Poenostavljeno...že mogoče.
Pa...ravno mi je, no...
/moje celice varuje ovojnica, ki ima veliko upornost...in ko mi je ravno za cel svet...in sem umirjena tako kot zdajle...se vaše slabe misli izgubijo...ne pridejo vame, v moje celice. vaš trud - da bi mi pokvarili dan - je zaman./

2 komentarja:

  1. Krap je na dnu prehranjevalne verige. Prehranjuje se z radioaktivno hrano in njegova radioaktivnost zraste malo nad radioaktivnostjo hrane, ki jo izbira. Vsak člen pobere čisto malo radioaktivnosti več, zadnji člen v verigi pa je kar pošteno radioaktiven. Identično situacijo imamo pri pesticidih in težkih kovinah rib in sesalcev v morju.

    OdgovoriIzbriši