Sobota

Najmlajša v sorodstvu je prišla na obisk.
Tako je prisrčna, ko se nasmeje. Še kar nekaj zobk ji manjka.

In strašno je radovedna.
In ve, kje imam spravljene igrače.
In vedno vse prinese na svetlo. Cel kup jih je.
In potem "hoče" da se igram z njo.

Danes je prišla z očkom.
Midve sva se igrali, on pa je popravljal in popravil. En stroj.

Naredili sva cesto iz slamic. In brrrrbrali.
Joj kako sem uživala! No, uživali sva obe.

Kar naprej sva podirali slamičaste ograje in sekali ovinke.
Policijski in reševalni avtomobilčki so imeli dela še pa še.
Tekmovali sva, katera bo bolj glasna v oponašanju siren.

Glasno sva se smejali.
Pozabila sem že, kako fino se je valjati po tleh.
Kako lepo je videti zadovoljnega otroka...

In potem jajčka.
Enega si je lahko izbrala za domov.
Tiste male ročice...so nežno stisnile in strle dva.
Pa pogled...češ, a boš huda?
Malo sem pa že bila. Pa ne preveč.

Prav zanimivo. Izbrala si je tistega, ki je bil tudi meni najlepši.
Letos nisem imela navdiha. Pobarvala sem jih pa vseeno.
Prepričevanja, da si lahko izbere kateregakoli drugega če hoče, niso zalegla.

Očka je samo zmajeval z glavo, ko je gledal kaj delava.
In pripomnil, da lahko ostanem brez vseh pirhov.
Pa da se z njimi ne igra.
Sitnež. Nisva ga ubogali.


In tako je tudi plišasti zajec našel pot do pirhov.
In jaz sem spet lahko zapela Zajčka dolgouhca..
In naredila sliko.
In preživela lepe trenutke z malo navihanko.

Lep dan je bil.