Premraženost

Upehan polaga
kresnice pred zver,
si išče samoto
premražen večer.

Ne prosi, ne tarna,
ne joče glasno,
le išče si prostor
kjer bo mu toplo.

Misel na ogenj
mu daje moči,
da v obupu
ne skrene s poti.

Tam na obronku
truden počiva,
hladen mu veter
skrivnosti umiva.

Tiho se sklanja in
travam šepeče,
le še korak
do ognjene je sreče.

Nežno poboža,
predrami vse čute,
ujel je toploto
goreče minute.