četrtek, 8. april 2010

Popoldanska nevihta

Prijazno sonce je klicalo.
Kljub utrujenosti in pomislekom...če ne bi šla raje spat.
Ne.
Kolo ali rolerji?
Oboje?
Rolerji.

Včasih si premislim. Obrnila sem nekje na pol poti do mesta za kofetkanje. Grem raje na kolo.
...ne veš kaj bi rada, se je vrtel v ozadju mojih misli. ah ja....dan ni primeren za razmišljanje....o imeti rad. in nočem ljudi okoli sebe.

Mogoče bi šla pa nabirat regrat? S kolesom?
...ja, tam na tiste travnike, kjer se velikokrat pasejo srne. daleč naokoli ni nikogar. zakaj je to tako pomembno?

Kolo. Paše mi, čeprav ni najmodernejše in nima 123. prestav. ima pa zic, ki sede na mojo rit. točno tak, da me nikdar ne boli...če še tako dolgo kolesarim.

Travnik je bil zares samo moj.
Na sosednji njivi so se sprehajali ptiči.
Regrata je bilo ogromno.

Misli so se umirile.
Svet je lep. Regrat zdrav. Diham svež zrak.
...prva kaplja, pa druga in tretja. nešteto kapelj...

Odleglo mi je. Še zmorem čutiti tudi bolečino.
...in jutri regrat razdam. ne mogla bi ga toliko pojesti.

Razdam tudi sebe?

Ni komentarjev:

Objavite komentar