nedelja, 11. april 2010

Zelo

Prisluhnem šepetu razžarjene trave
in si potihoma zaželim tvoje tople roke.
Poboža me nagajivost vetra
in kaplje dežja prebudijo divjost trepeta.

Sence so izginile.
Tišina kriči.

On.
On pa ima strašen glas.


Všeč mi je. Zelo.

Všeč sem si. Zelo.
Ker vem. Nikoli ne bom postala robot.

2 komentarja: