Mi je prav žal

...ampak blondinc v roza srajci in zavezanim roza puloverjem za vratom...mi ne potegne pa konc.

 Se smejem...bom povedala zakaj.

Ko jem...moram obvezno zraven brat. In potem to jedenje traja...tako po predpisih...počasno hranjenje.
To je privilegij....ne, to je jemanje dovoljšnega časa za hrano.

Da ne bom preveč mim.... za ta namen, imam en kup starih časopisov, prinešenih od mojih staršev. In jih počasi prebiram.
Ja, kakšni so stari tudi leto ali več. Različni so...časopisi, priloge, revije.

No in tokrat sem brala eno športno prilogo.
In ga zagledam. Roza srajca in roza pulover. O moj bog....kmalu bi mi vsa hrana začela letet iz ust....smejat sem se začela.

Isti kot je bil. Isti....ampak tako rozast ni bil pa nikdar.
In ne, ni homoseksualec. Vem. VEM!
...pa četudi bi bil...mu rozasta ne bi pasala...ne bi pa konec!

In če se zdaj spomnim....zakaj sem mu rekla adijo.....
....ne....ne morem se nehat smejat...

Nisem zlobna no....ampak mati njegova je imela....hja....čuden smisel za oblačenje. In sploh ne dvomim, da ji je ta rozasta barva na njem...blazno všeč.
Kakršna mati, takšen sin? Zloba nehaj....

Dost....ampak smešen je. Poženščen. A res ni nikogar, ki bi mu povedal, da mu ne paše?
Pa ne...z mano je bil kar konkretno moški.
Kdaj in kje se mu je oblačenje tako zasukalo......

In komu paše roza barva na telesu?

Temle!

...sicer bi mu tisto majčkasto belino okoli vratu...postrigla...ampak njemu PAŠE ta barva

.....vsem temle....pašeeeeee

V novi sezoni pa pogledam....kdo brca s tako barvo kopačk...

...roza barva kopačk?

jaoooooo......