Zdriz

Triroba pošast sprehaja

objem pomladi.
 

Neviden lomi pregrade,

zataknjen glas.
 

Prelepa neukročenost

zamaknjena teče skozi mrak.
 

Spreminjajo zvezanost usod,

viseči trenutki.
 

Trepljajo se brzeči

oblaki nedorečenosti.
 

Ubogljivo veže skrivnosti,

lesket zvite šivanke.
 

Puščoben zverinjak

veriži prastare slike.
 

Tnalo pa skrbno izbira pohlepnežev napev.