torek, 22. junij 2010

Ne ne

Po cesti se je prikotalil
osamljen nasmeh.
Pobrala sem ga
in spravila na obraz.
Posadila
na levo lice
in mu zabičala,
da mora poiskati
prazen sedež
tudi na desnem.
Porednež se je zasmejal
in mi rekel,
da ukazov ne sprejema.
Sva že dva,
mu je sporočil moj pomežik.

2 komentarja:

  1. JE-BELA, JEBELA ČE BI JST ZNAL TAKO PISAT .....Oj lepo ti je tole uspelo spraviti na "papir"

    pa vidim da se tudi Dare oglasi.....tudi pr men je bil ..:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ojla...nehej...znaš pa po svoje pisat....in je tudi prav lepo.--;)

    OdgovoriIzbriši