Iskra

V trenutek ujeta se spomnim imena.
Vem, da je bilo takrat lepo.

Prepustim se sanjarjenju.
Ko se zbudim, 

zakolnem nad svetom, ki mi dovoli zablode.

Nasmehnem se znancu.
Sedi mi nasproti in sprašuje.
Ne slišim vsega. Pa kaj!

Mrmram melodijo in sem vesela.

Obraz mi žari v lepoti in diši po zorenju.

Neprikrito občudovanje me vznemirja.

Iščem vse, kar sem odklanjala.
Potem spet bežim.

Pogrezam se.
Ostaja le vonj in moje besede.

Dajala sem.
Pa nihče ni vzel.

Ne ponovim se več.
Niti jaz, niti moja duša.

Mir me vabi.
Hodim jatam naproti.

Posedam med njimi.
Moja pesem in jaz.